Za vse, ki jim živali pomenijo svet.
Preskoči na vsebino
Nega

Koliko gibanja potrebuje pes glede na starost?

Mladič, odrasel ali starejši pes: koliko gibanja potrebuje, zakaj pravilo 5 minut na mesec nima dokazov, kako se izogniti vročinskemu udaru in kdaj k veterinarju.

Koliko gibanja potrebuje pes glede na starost?

Ena številka za vse pse ne obstaja: koliko gibanja potrebuje pes, določajo starost, pasma in zdravje. Mladič potrebuje veliko kratkih, mirnih priložnosti za raziskovanje, ne dolgih pohodov. Odrasel pes potrebuje gibanje vsak dan – po PDSA nekatere pasme vsaj 1–2 uri, delovne še več. Starejši pes potrebuje manj naenkrat in večkrat na dan. Pri vseh je rednost pomembnejša od dolžine posameznega sprehoda.

To so splošne informacije, ne veterinarski nasvet. Če ima vaš pes bolezen sklepov, srca ali dihal, se o primerni količini gibanja najprej pogovorite z veterinarjem.

Zakaj ni ene številke za vse pse

Britanska dobrodelna veterinarska organizacija PDSA navaja, da nekatere pasme potrebujejo vsaj eno do dve uri gibanja na dan, delovne pasme pa bistveno več. Borderski ovčar, vzgojen za ves dan dela na paši, zato potrebuje drugačen dan kot mops. Isti pes pa bo potreboval drugačno gibanje pri treh mesecih, treh letih in dvanajstih letih.

Drugi dejavnik je rednost. Veterinarska mreža VCA to pove preprosto: bolje je vsak dan 20 minut hoje kot dve uri ob nedeljah. Pes, ki je ves teden premalo gibljiv in nato ob koncu tedna teče ure dolgo, je bolj izpostavljen poškodbam kot pes z zmernim, a vsakodnevnim ritmom.

Bolje 20 minut vsak dan kot dve uri ob nedeljah. Pri gibanju psa šteje ritem, ne rekord.
StarostKaj ustrezaČemu se izogniti
MladičKratki sprehodi, prosta igra, počitekTek, frizbi, stopnice
OdraselVsak dan, po pasmiSamo vikend
StarejšiMalo in pogostoStrmine, vročina

Mladič: veliko kratkih priložnosti, nič prisile

Morda ste slišali za pravilo »5 minut gibanja na vsak mesec starosti«. PDSA izrecno opozarja, da za to pravilo ni znanstvenih dokazov in da za večino mladičev ni primerno. Namesto štetja minut opazujte mladiča: ko se utrudi, naj počiva. RSPCA Avstralija svetuje, da mladiču, ki med sprehodom sede ali leže, pustite počitek, namesto da bi ga vlekli naprej.

Razlog za previdnost so rastne ploskve kosti, ki se zaprejo šele, ko pes odraste. Po PDSA večina psov odraste do enega leta, velike pasme, kot sta labradorec ali nemška doga, pa šele pri 18 mesecih do dveh letih. RSPCA Avstralija navaja enak razpon, 18–24 mesecev. Do takrat se izogibajte:

  • teku ob kolesu ali lastniku,
  • metanju frizbija in visokih žog, pri katerih mladič skače in pristaja na zadnje noge,
  • dolgim in hitrim sprehodom na povodcu.

Mirno gibanje je po drugi strani zaželeno. Norveška raziskava na 501 psu štirih velikih pasem (Krontveit in sod., 2012) je pokazala, da so mladiči, ki so do 3. meseca hodili po stopnicah, imeli večje tveganje za displazijo kolkov, mladiči, ki so se do te starosti prosto gibali zunaj na mehkem, razgibanem terenu, pa manjše. Premalo gibanja tudi ni rešitev: PDSA opozarja, da preveč omejen mladič postane naveličan in frustriran, kar vodi v vedenjske težave. Po javnih površinah naj mladič hodi šele, ko je popolnoma cepljen.

Rjavi mladič labradorca leži v travi in grize priboljšek
Mladič potrebuje veliko igre in raziskovanja, a tudi veliko spanja. Pri 12 tednih je počitek del gibanja.

Odrasel pes: vsak dan, prilagojeno pasmi

PDSA priporoča, da gre odrasel pes, če veterinar ne svetuje drugače, vsaj enkrat na dan na sprehod. Nekateri psi imajo raje en dolg, miren sprehod, drugi več krajših čez dan. Kako izbrati psa, katerega potrebe se ujemajo z vašim dnevom, smo opisali v članku Kako izbrati psa glede na življenjski slog.

Gibanje ni samo hoja. Igre z iskanjem po vonju, učenje novih ukazov in plavanje, ki je po PDSA nežno do sklepov, so dobro dopolnilo. Pri metanju žoge bodite zmerni: nenadni zagoni in zaviranje obremenijo sklepe, zato PDSA odsvetuje metanje za pse, ki še rastejo, so starejši, poškodovani, predebeli ali imajo težave s sklepi.

Gibanje je tesno povezano s prehrano. Manj aktiven pes potrebuje manj energije, zato ob spremembi gibanja preverite tudi obrok, kot razlagamo v članku Koliko hrane dejansko potrebuje pes?

Kako sestaviti dan, ki psu ustreza:

  • Razdelite gibanje na dva ali tri dele, namesto enega dolgega sprehoda.
  • Dodajte miselno delo: iskanje priboljškov po vonju psa utrudi drugače kot hoja.
  • Poleti hodite zgodaj zjutraj in zvečer in vedno vzemite vodo.
  • Stopnjujte počasi: če želite s psom teči, začnite šele, ko je odrasel, in podaljšujte postopoma.

Starejši pes: manj naenkrat, večkrat na dan

Starejši psi ne potrebujejo počitka namesto gibanja, temveč drugačno gibanje. PDSA priporoča redno in nežno gibanje, malo in pogosto, ker sklepi otrdijo, če jih pes dlje časa ne uporablja. Izberite krajšo pot z možnostjo vrnitve in se izogibajte strminam. Starejši psi po PDSA slabše prenašajo vročino in mraz.

Pri psih z artrozo gibanje ne škodi, pravilno odmerjeno celo pomaga. Veterinarski priročnik MSD navaja, da redno, nadzorovano gibanje zmanjšuje bolečino, uravnavanje telesne teže pa je glavni preventivni ukrep. Cornell University med primernimi dejavnostmi navaja sprehode na povodcu in plavanje.

Vročina: največ vročinskih udarov nastane med gibanjem

Pri vročinskem udaru večina ljudi pomisli na zaprt avto. Raziskava britanskih veterinarskih ambulant (Hall, Carter in O'Neill, 2020) je pokazala drugače: 74,2 % primerov vročinskega udara je sprožilo gibanje, le 5,2 % zaprt avto. Med primeri, pri katerih je bila dejavnost zabeležena, se jih je 67,5 % zgodilo po sprehodu.

Ista raziskava je pokazala, da so še bolj ogroženi kratkonosi (brahicefalni) psi, kot so mops, francoski ali angleški buldog. Ugotovitev potrjuje tudi pregled štirih študij v reviji Veterinary Evidence (Clark, 2022). VCA poudarja, da kratkonosi psi potrebujejo drugačen kondicijski program kot na primer zlati prinašalec. V praksi to pomeni krajše, mirnejše sprehode in v vročih dneh le hladne ure.

Gibanje in obroki

RSPCA Avstralija svetuje, da psa ne gibljete tik pred obrokom ali takoj po njem, ker to lahko prispeva k napenjanju želodca. Ameriško združenje veterinarskih kirurgov (ACVS) kot znane dejavnike tveganja za zasuk želodca navaja globok prsni koš, en sam velik obrok na dan, višjo starost in sorodnike z zasukom. Pri velikih psih z globokim prsnim košem, kot je nemška doga, je zato smiselno oboje: obrok razdeliti na dva ali tri dele in med obrokom in živahno igro pustiti premor.

Znaki, da je gibanja preveč ali premalo

  • Preveč: mladič med sprehodom sede ali leže, pes po gibanju šepa, je naslednji dan okorel ali nerad vstaja.
  • Premalo: naveličanost in frustracija, ki se po PDSA lahko pokažeta kot vedenjske težave, ter pridobivanje telesne teže.
  • Morda bolečina: pes se izogiba stopnicam ali skoku na kavč, zaostaja na sprehodu ali postane razdražljiv. Cornell te znake navaja pri artrozi.

Kdaj k veterinarju:

  • Takoj: če pes med gibanjem v vročini kolabira ali kaže znake pregrevanja. Vročinski udar je lahko smrten.
  • Takoj: če ima pes po obroku ali gibanju napet trebuh, poskuša bruhati brez uspeha in se slini. To so znaki zasuka želodca po ACVS.
  • Če šepanje ali okorelost trajata več kot dan ali dva, se ponavljata ali se pes nenadoma noče več gibati.

Veterinarsko ambulanto v bližini najdete v imeniku veterinarjev.

Pogosta vprašanja

Ali lahko z mladičem tečem?

Ne, dokler ne odraste. PDSA in RSPCA Avstralija odsvetujeta tek z mladičem, ker je za kosti v rasti preveč intenziven. Pri velikih pasmah počakajte do 18–24 mesecev in se o začetku posvetujte z veterinarjem.

Ali je vrt dovolj za gibanje psa?

Običajno ne. Na vrtu pes teka, a po PDSA potrebuje vsaj en sprehod na dan, razen če veterinar svetuje drugače. Sprehod prinese tudi nove vonjave, srečanja in skupni čas z vami.

Ali naj psa sprehodim pred obrokom ali po njem?

Med obrokom in živahnim gibanjem naj bo premor. RSPCA Avstralija odsvetuje gibanje tik pred obrokom in takoj po njem. Pri velikih psih z globokim prsnim košem je poleg tega pomembno, da dobijo več manjših obrokov namesto enega velikega.

Koliko gibanja potrebuje mops ali francoski buldog?

Vsak dan nekaj, a v krajših in mirnejših delih. Kratkonosi psi imajo po raziskavah večje tveganje za vročinski udar, zato jih v toplih dneh sprehajajte le v hladnih urah in prekinite, ko začnejo močno sopsti.

Članek je splošen nasvet in ne nadomešča pregleda pri veterinarju. Če je žival bolna, poškodovana ali se ji stanje slabša, se čim prej posvetuj z veterinarjem.

Viri in fotografije

  1. Exercise for dogs: our ultimate guide — PDSA (dostop: 24.09.2026)
  2. Exercising your puppy — PDSA (dostop: 24.09.2026)
  3. Exercising your senior dog — PDSA (dostop: 24.09.2026)
  4. How should I exercise my puppy? — RSPCA Australia (Knowledgebase) (dostop: 24.09.2026)
  5. Healthy Exercise for Dogs — VCA Animal Hospitals (dostop: 24.09.2026)
  6. Housing- and exercise-related risk factors associated with the development of hip dysplasia … in Newfoundlands, Labrador Retrievers, Leonbergers, and Irish Wolfhounds in Norway — Krontveit RI et al., American Journal of Veterinary Research 73(6), 2012 (dostop: 24.09.2026)
  7. Dogs Don't Die Just in Hot Cars—Exertional Heat-Related Illness (Heatstroke) Is a Greater Threat to UK Dogs — Hall EJ, Carter AJ, O'Neill DG, Animals 10(8), 2020 (dostop: 24.09.2026)
  8. Heatstroke and brachycephalic dogs – is there an increased risk? — Clark AE, Veterinary Evidence (RCVS Knowledge) 7(4), 2022 (dostop: 24.09.2026)
  9. Osteoarthritis in Dogs and Cats — MSD Veterinary Manual (dostop: 24.09.2026)
  10. Osteoarthritis — Cornell University College of Veterinary Medicine – Riney Canine Health Center (dostop: 24.09.2026)
  11. Gastric Dilatation-Volvulus — American College of Veterinary Surgeons (ACVS) (dostop: 24.09.2026)

Fotografije

Deli članek