O pasmi
Nemška doga, znana tudi kot Deutsche Dogge, je ena najvišjih pasem psov na svetu - orjaška, mišičasta postava v kombinaciji s presenetljivo blagim, vdanim značajem ji je prislužila vzdevek "nežni velikan". Mednarodna kinološka zveza (FCI) jo v uradnem standardu opiše kot pasjega "Apolona" zaradi njene plemenite, uravnotežene postave. Gre za pasmo z izrazitim nasprotjem med impozantnim videzom in mirnim, družinsko naravnanim temperamentom, kar jo je skozi zgodovino iz lovca na divje prašiče spremenilo v ljubljeno spremljevalko.
Zgodovina
Prednike nemške doge najdemo med nemškimi lovskimi psi 16. stoletja - t. i. Hatzrüde oz. Saurüde, križance mogočnih mastifov in hitrih hrtov, vzgojene za lov na divje prašiče in medvede. Leta 1878 je odbor sedmih nemških vzrediteljev pod vodstvom dr. Bodinusa v Berlinu različne lokalne tipe (ulmska doga, nemški dog in podobne) združil v enotno pasmo "Deutsche Dogge"; prvi standard je nastal leta 1880, od leta 1888 pa pasmo varuje klub Deutsche Doggen Club. Po podatkih ameriškega kinološkega kluba (AKC) je bila pasma leta 1876 razglašena za nacionalno pasmo Nemčije, kancler Otto von Bismarck pa jo je uporabljal celo za osebno varovanje. Zanimivo je angleško ime "Great Dane" - francoski naravoslovec je pasmo v 18. stoletju poimenoval "grand danois" ("veliki Danec"), čeprav resnične povezave z Dansko ni; tudi AKC priznava, da razlog za to poimenovanje ostaja nepojasnjena uganka.
Videz in značaj
FCI standard nemško dogo opisuje kot prijazno, ljubečo in vdano pasmo, ki je do tujcev lahko zadržana, sicer pa gre za samozavestnega, neustrašnega, vodljivega družinskega psa z visoko odpornostjo na draženje in brez agresivnosti. V praksi je nemška doga znana kot potrpežljiva in nežna do družinskih članov, tudi otrok, a zaradi svoje mase in višine (do 86 cm v vihru) lahko nehote podre majhnega otroka ali starejšo osebo - zato je nadzor pri igri nujen. Socializacija in dosledna, a prijazna vzgoja od mladička sta ključni, saj gre kljub blagemu značaju za psa, ki ga je zaradi velikosti težko fizično obvladati, če se odloči drugače.
Dilatacijska kardiomiopatija (DCM)
Nemške doge sodijo med pasme z največjim tveganjem za dilatacijsko kardiomiopatijo (DCM), bolezen srčne mišice, pri kateri se srčne votline razširijo, mišica pa oslabi - po nekaterih objavljenih raziskavah je pasma po dovzetnosti na drugem mestu takoj za dobermanom pinčerjem. Bolezen je dedna, natančen vzrok pa ostaja predmet raziskav; laboratorij za veterinarsko kardiološko genetiko na Državni univerzi Severne Karoline (NC State) že leta zbira vzorce krvi obolelih in zdravih nemških dog, da bi odkril odgovorni gen. DCM lahko povzroči nevarne motnje srčnega ritma (npr. atrijsko fibrilacijo) in srčno popuščanje, zato veterinarski kardiologi priporočajo redne preglede (EKG, ultrazvok srca) skozi celo življenje psa, še posebej pri plemenskih živalih.
Napenjanje in zasuk želodca (bloat/GDV)
Nobena druga pasma nima tako visokega dokumentiranega tveganja za napenjanje in zasuk želodca (gastric dilatation-volvulus, GDV oz. bloat) kot nemška doga. V veliki prospektivni študiji Univerze Purdue (Glickman in sod., Journal of the American Veterinary Medical Association, 2000) je ocenjeno doživljenjsko tveganje za GDV pri nemških dogah znašalo okoli 37 %, daleč največ med preučevanimi orjaškimi in velikimi pasmami. GDV je stanje, pri katerem se želodec napihne s plinom in zasuka okoli svoje osi, kar prekine krvni obtok in je brez takojšnjega kirurškega posega smrtno v urah. Ista raziskava je presenetljivo pokazala, da hranjenje iz dvignjene sklede pri orjaških pasmah tveganje poveča namesto zmanjša (pripisan kar približno 52 % primerov pri orjaških pasmah), čeprav novejše študije te povezave ne potrjujejo enoznačno, zato je previdnost še vedno smiselna. Priporočila za lastnike: več manjših obrokov namesto enega velikega, počasno hranjenje, izogibanje intenzivni vadbi tik pred in po obroku ter pogovor z veterinarjem o preventivni gastropeksiji (kirurški pritrditvi želodca), ki po podatkih iste raziskave dramatično zmanjša tveganje smrti ob morebitnem zasuku.
Wobbler sindrom
Nemške doge so ena od pasem, pri katerih je najpogosteje diagnosticiran t. i. wobbler sindrom (cervikalna vretenčna nestabilnost) - stanje, pri katerem deformacija ali nestabilnost vratnih vretenc pritiska na hrbtenjačo in povzroča negotovo, opotekajoče gibanje, najprej običajno na zadnjih nogah. Po podatkih raziskovalne skupine Veterinarske fakultete Univerze Ohio State ima wobbler sindrom približno 4,2 % nemških dog, pri tej pasmi pa se v povprečju pojavi razmeroma zgodaj, že pri starosti okoli 3 let. Vzroki so verjetno kombinacija genetike, prehitre rasti in prehrane. Blažje oblike se zdravijo konzervativno (počitek, protivnetna zdravila, omejitev gibanja), pri hujši nevrološki prizadetosti pa kirurški poseg po objavljenih podatkih uspešno pomaga pri približno 80 % operiranih psov.
Rast velikanskega mladička
Nemška doga v prvem letu in pol pridobi tudi do 80 kg telesne mase, kar je za rastoč skelet izjemna obremenitev. Prehitra rast zaradi preobilne, energijsko prebogate hrane pri velikanskih pasmah poveča tveganje za skeletne nepravilnosti, kot sta osteohondroza in hipertrofična osteodistrofija, ter za kolčno displazijo. Zato veterinarji priporočajo posebno hrano za velike/velikanske pasme mladičev z nadzorovano vsebnostjo energije, kalcija in fosforja, več manjših obrokov dnevno ter vzdrževanje mladiča v vitki telesni kondiciji namesto hitre rasti - v tej starosti je zmerno podhranjena rast občutno varnejša od prekomerne. Do polne odraslosti mladič dozoreva tudi do dve leti, zato je potrpežljivost pri načrtovanju vadbe (izogibanje skokom, dolgim tekom in stopnicam v prvem letu) ključna za zdrave sklepe v odrasli dobi.
Zanimivosti in življenjska doba
Nemške doge so zaradi svoje višine že večkrat postale svetovne rekorderke - po podatkih Guinnessove knjige rekordov je najvišji pes vseh časov doga po imenu Zeus iz ZDA, ki je bil oktobra 2011 izmerjen na 1,118 m v vihru, pred njim pa je podoben rekord držala tudi doga Freddy. Kljub impozantni velikosti pa je nemška doga ena kratkoživečih pasem - pričakovana življenjska doba je le od 7 do 10 let, kar je posledica kombinacije velikosti telesa ter zgoraj omenjenih zdravstvenih tveganj (srce, GDV, sklepi). Bodoči lastniki naj to upoštevajo kot pomemben, čustveno zahteven del odločitve za to sicer izjemno prijazno in vdano pasmo.
Značaj in temperament
Prijazna, ljubeča in vdana pasma, do tujcev lahko rahlo zadržana, sicer pa samozavestna, neustrašna, vodljiva in brez agresivnosti - a zaradi velikosti potrebuje zgodnjo socializacijo in dosledno vzgojo.
Komu je namenjena
Izkušene lastnike z dovolj velikim domom in vrtom, družine, ki lahko zagotovijo dosledno socializacijo in nadzor pri igri z majhnimi otroki, ter ljudi, pripravljene na visoke stroške hrane, veterinarske oskrbe in prostora.
Bivanje in prostor
Kljub temu, da je v hiši razmeroma mirna in mnogo časa prespi, nemška doga zaradi svoje velikosti ni primerna za majhno stanovanje - potrebuje dovolj prostora za gibanje, po možnosti hišo z vrtom; v večjem stanovanju se lahko znajde le ob zagotovljeni redni dnevni telesni aktivnosti.
Nega
Kratkodlaka pasma z nizkimi zahtevami po negi dlake (tedensko krtačenje zadostuje), a z zahtevno oskrbo zdravja: nadzorovana, počasna rast v mladičji dobi, hranjenje s posebno hrano za velikanske pasme, več manjših obrokov namesto enega velikega, izogibanje naporni vadbi tik ob obrokih ter redni veterinarski pregledi srca zaradi tveganja za dilatacijsko kardiomiopatijo in redno spremljanje morebitnih znakov napenjanja želodca.
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
vdana in nežna do družine, impresiven in dostojanstven videz, razmeroma nizke zahteve po negi dlake
Na kaj biti pozoren
kratka pričakovana življenjska doba, nagnjenost k resnim zdravstvenim težavam (zasuk želodca/srce/hrbtenica), velik prostor in visoki stroški oskrbe
