O vrsti
Amano kozica (Caridina multidentata) je prozorna kozica, dolga do približno 5 cm, ki jo akvaristi gojijo zaradi pridne paše alg in ostankov hrane. Ustreza ustaljenemu akvariju brez plenilskih rib, kjer lastnik redno meri vodo in ne uporablja zdravil z bakrom. Najbolj nenavadno je, da se v sladki vodi ne razmnožuje: samice lahko nosijo jajčeca, a razvoj ličink zahteva morsko in brakično stopnjo.
Ime in kako jo ločiš od rdeče kozice
Znanstveno ime vrste je Caridina multidentata Stimpson, 1860. Starejše ime Caridina japonica De Man, 1892 je po registru WoRMS mlajši sinonim: Cai in sodelavci so leta 2006 določili neotip vrste in obe imeni združili. Japonica se še pojavlja pri trgovcih in v starejših virih, med akvaristi pa se uporablja tudi ime »yamato«. Ime »amano« je kozica dobila po oblikovalcu akvarijev (aquascaperju) Takashiju Amanu, ki jo je po navedbah revije Practical Fishkeeping v osemdesetih letih prejšnjega stoletja populariziral med akvaristi.
Obe kozici sta iz družine Atyidae, a sta različni vrsti. Rdeča kozica (Sladkovodna kozica (rdeča kozica, Cherry Shrimp), Neocaridina davidi) iz jajčec izleže pomanjšane odrasle živali in se razmnožuje v sladki vodi, amano kozica pa ne; po našem profilu rdeča kozica zraste do približno 4 cm, amano pa do približno 5 cm. Revija Practical Fishkeeping poleg tega opozarja, da kozice, prodane kot »amano«, niso vedno prava vrsta C. multidentata, ker je rod Caridina velik in so mnoge vrste med seboj podobne.
Zakaj se v domačem akvariju ne razmnožuje
Amano kozica je amfidromna vrsta. Odrasle živijo v sladki vodi, v spodnjih tokovih rek in potokov, ki se izlivajo v morje (Cai, 2006), ličinke pa se razvijajo v morju, mladiči pa se vrnejo v sladko vodo (Hamasaki in sod., 2020). V japonskem laboratorijskem poskusu, v katerem so ličinke gojili pri petih slanostih od 4,25 do 34 ppt, so se ličinke vrste C. multidentata prilagodile razponu 17–34 ppt, sorodna vrsta C. leucosticta pa je do mladiča dozorela že pri 8,5 ppt (Kondo in sod., 2021). Kotačniki (Rotifera) v prehrani so preživetje in razvoj ličink pri tej vrsti bistveno izboljšali (Hamasaki in sod., 2020).
Po navedbah revije Practical Fishkeeping ličinke štiri do pet tednov živijo v morju in se hranijo s planktonom, nato kot mladiči odplavajo nazaj v sladko vodo. Vzreja zato zahteva ločen sistem z morsko vodo in je po reviji različno uspešna; Seriously Fish ugotavlja, da je vrsto v ujetništvu težko razmnoževati, čeprav je to že uspelo. Samice so v akvarijih nosile jajčeca povprečno 40 dni pri 20 °C (Hamano in Hayashi, 1992). Odrasle kozice slane vode ne prenesejo, zato ločena vzreja ni opravilo za običajen akvarij.
Velikost, življenjska doba in prehrana
Odrasle kozice zrastejo do približno 5 cm; to navajata revija Practical Fishkeeping in trgovec Fishkeeper, samice pa so običajno večje in bolj zajetne od samcev. Pri odraslih se levitev po navedbah revije ponavlja približno enkrat mesečno. Življenjske dobe ne moremo podati z eno številko: v potoku Shiwagi (prefektura Tokushima, Japonska) je večina samcev poginila v dveh letih po metamorfozi, številne samice pa so preživele dlje (Hamano in Hayashi, 1992), revija pa za akvarij ob pravilni oskrbi navaja do štiri leta, štiri trgovske in akvaristične strani pa 2–3 leta.
Ime »paševec alg« je po Seriously Fish zavajajoče, ker kozica samo z algami ne preživi. Po Practical Fishkeeping pase skoraj vse vrste alg, le črna brkasta alga in nekatere cianobakterije ji včasih ne ustrezajo; poleg tega pobira ostanke hrane, iztrebke rib in odmrle dele rastlin. Ker nima rezilnih ustnih delov, zdravih rastlin ne poškoduje. Nitratov ne znižuje, zato menjava vode ostaja enako pogosta, kot bi bila brez kozic.
Voda, baker, sol in nitrit
Po Practical Fishkeeping kozica prenaša temperature 18–27 °C in pH do 7,5 (pod 6,0 se slabo počuti, nad 7,5 naj bi se življenjska doba skrajšala) in potrebuje vsaj 6° splošne trdote (GH), da se uspešno levi. Trgovec Fishkeeper navaja širše razpone (15–28 °C, pH 6–8, 6–18 °dH), zato se viri razlikujejo; skupno jim je, da kozica ne mara velikih in nenadnih sprememb. Presek razponov vseh sedmih prebranih virov je 22,2–25,6 °C, pH 7,2–7,5, GH 6–8 °dH in (le po dveh virih) KH 3–4 °dH; to je naš izračun, ne priporočilo posameznega vira.
Najresnejša tveganja so snovi, ki so za ribe pogosto neškodljive. Po Practical Fishkeeping so pripravki z bakrovimi spojinami za rake smrtni, odrasle kozice pa ne prenesejo niti soli: že 3 g/l, kolikor ga nekateri uporabljajo kot krepčilo za ribe, naj bi bilo smrtno. V akutnem laboratorijskem testu na vrsti C. multidentata je bila srednja smrtna koncentracija bakra (LC50) 1,15 mg/l, že subletalna izpostavljenost bakru pa je zmanjšala sposobnost zaznavanja vonja hrane (Ravaux in sod., 2025). To ni varna meja, zato bakra v akvariju s kozicami ne dodajaj.
Nitrit raziskovalci opisujejo kot stresor: raki in ribe ga zlahka privzamejo prek škrg, v laboratoriju pa je subletalna izpostavljenost nitritu pri preiskanem raku zvišala kazalnike stresa (Napolitano in sod., 2021; laboratorijska koncentracija 1 mmol/l, torej ne merilo za domač akvarij). Revija med izjeme pri sicer prilagodljivi kozici šteje amonijak in nitrit, največjo nevarnost pa vidi v zastrupitvi z zračnimi insekticidi in z neizpranimi akvarijskimi rastlinami. Zato priporočamo, da test nitrita v akvariju s kozicami ne pokaže ničesar (naš sklep).
Prihod domov, sostanovalci in menjava vode
Revija Practical Fishkeeping priporoča, da kozice v nov akvarij vnašamo počasi in previdno, ker so občutljive na pH, vsebnost raztopljenih snovi in temperaturo, velike nagle spremembe pa lahko sprožijo prezgodnje levitve in »naključne« pogine. Zato splošna navodila o menjavi vode v akvariju v akvariju s kozicami uporabljaj brez velikih in nenadnih sprememb. Poginula riba ali velik polž, skrita v dekoraciji, lahko sproži skok amonijaka, ki uniči celotno kolonijo; mnoga zdravila za ribe niso varna za nevretenčarje, zato revija svetuje rezervni bolniški akvarij.
Pri sostanovalcih revija izključuje velike ribe in vse ciklide, tudi skalarje in diskuse, ter zlate ribice in velike gurame. Amano kozica po navedbah revije lahko preživi, vendar se skriva. Za popolnoma varne revija označuje ribe, ki se hranijo z algami, zlasti rod Otocinclus. Pri majhnih ribah, kot so gupiji, rasbore ali majhni danii, je izid negotov: odrasle kozice morda preživijo, mladice kozic (pri amano kozici jih v sladkovodnem akvariju praviloma ni) pa bodo po reviji skoraj gotovo pojedene.
Komu ustreza in kdaj je ne priporočamo
Amano kozica ustreza lastniku, ki ima ustaljen, zasajen akvarij z mirnimi sostanovalci ali brez rib, redno meri vodo in prebere sestavo vsakega zdravila. Odsvetujemo jo v akvariju z velikimi ali plenilskimi ribami, tam, kjer ribe zdravimo z bakrovimi pripravki ali soljo, in v novo zagnanem akvariju, kjer se nitrit še ni umaknil (naš sklep iz navedenih virov). Ob zastrupitvi kozica po opisu revije iz prozorne postane bela ali rožnata, izgubi koordinacijo in pogine; zdravila ni, zato je pomembna preventiva. Za vsako zdravstveno težavo se posvetuj s svojim veterinarjem, po možnosti izkušenim z akvarijskimi živalmi. Vrste ne izpuščaj v naravne vode.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
delavna, miroljubna, plašna ob plenilcih, občutljiva na spremembe
Komu je namenjena
ustaljenemu akvariju z mirnimi sostanovalci
Bivanje in prostor
zasajen akvarij s skrivališči in stabilno vodo, brez plenilcev
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
pase alge in ostanke hrane, ne poškoduje zdravih rastlin, rib in ribjih mladic praviloma ne vznemirja
Na kaj biti pozoren
v sladki vodi se ne razmnožuje, občutljiva je na baker in nitrit, med plenilskimi ribami je ogrožena
Posebne opombe
Kozice, prodane kot amano, niso vedno prava vrsta Caridina multidentata (Practical Fishkeeping); starejše ime Caridina japonica je mlajši sinonim. Zdravila z bakrom in sol so za kozico lahko smrtna: pred vsakim pripravkom v akvariju preberi sestavo, pri zdravstvenih težavah pa se posvetuj s svojim veterinarjem.