O vrsti
Sladkovodna kozica (Neocaridina davidi) je drobna, aktivna kozica za sladkovodni akvarij – ne rak in ne rakovica, temveč pravi predstavnik reda deseteronožcev iz skupine Caridea, iste skupine kot npr. amanska kozica. Pod imenom »rdeča kozica« ali angleško »cherry shrimp« jo v Sloveniji prodajajo specializirane akvaristične trgovine, pogosto v več barvnih sevih iste vrste.
Kozica, ne rak
Zamenjava s "kozica" je pogosta, a taksonomsko gre za popolnoma drugo skupino živali kot raki. Sladkovodni raki, kot je npr. invazivni ameriški signalni ali rdeči močvirski rak, spadajo v skupino Astacidea in so bistveno večji, z močnimi kleščami in trdim oklepom. Sladkovodna kozica spada v skupino Caridea in družino Atyidae – manjša je, brez izrazitih klešč, telo pa ji med plavanjem oblikuje značilen "C" lok. Izvirna, divja populacija izvira iz sladkih voda Kitajske, Koreje, Tajvana in Vietnama, kjer naseljuje počasi tekoče potoke in ribnike s temperaturo od nekaj stopinj pozimi do skoraj 30 °C poleti.
Akvarij, voda in parametri
Manjša skupina kozic lahko živi že v akvariju od približno 20 litrov, za stabilnejše razmere pa je priporočljivih 30–40 litrov ali več – manjša količina vode namreč hitreje niha, kar je za majhno telo kozice tvegano. Prenese razmeroma širok razpon temperature (približno 18–26 °C) in pH (približno 6,5–7,5), potrebuje pa zadostno splošno trdoto vode (GH), saj apnenec in magnezij uporablja za gradnjo novega oklepa ob levitvi. V premehki, prekisli vodi levitve pogosteje spodletijo. Kozica je izjemno občutljiva na baker – že sledi bakra iz zdravil proti algam ali polžem so lahko zanjo smrtne, zato je pri zdravljenju sostanovalcev v istem akvariju potrebna previdnost.
Razmnoževanje brez ličinke
Za razliko od nekaterih drugih akvarijskih kozic (npr. amanske), sladkovodna kozica za razmnoževanje ne potrebuje slane ali brakične vode. Samica nosi oplojena jajčeca pod zadkom (skrbniki temu rečejo, da je "breja" ali "obarvana z jajčeci"), dokler se iz njih po nekaj tednih ne izležejo pomanjšane kopije odraslih živali – brez plavajoče ličinke, ki bi jo bilo treba posebej vzgajati. Prav zato velja za eno najlažjih vrst za razmnoževanje v domačem akvariju; ob dovolj hrane in brez plenilcev se populacija sama vzdržuje in širi.
Sobivanje z ribami
Kozica je mirna in ne ogroža niti rastlin niti drugih živali, je pa sama pogosto plen. Večina rib, ki so večje od nje, jo bo prej ali slej poskusila pojesti, mladički pa so ranljivi tudi za razmeroma majhne vrste. Najbolje se obnese v akvariju samo s kozicami ali z res mirnimi, drobnimi sostanovalci (npr. nekatere vrste drobnih somčkov), z izrazito plenilskimi ali teritorialnimi ribami pa je sobivanje tvegano za preživetje populacije, ne za akvarij sam.
Zakaj ni na seznamu invazivnih vrst
Sladkovodna kozica ni uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki so v EU predmet posebne uredbe (Uredba EU 1143/2014) – ta seznam pri rakih zajema vrste, kot sta ameriški rdeči močvirski rak (Procambarus clarkii) in marmorni rak (Procambarus virginalis), ne pa sladkovodnih kozic iz rodu Neocaridina. Kljub temu je znano, da se je vrsta v nekaj toplih, pogosto termalnih vodah v Evropi (npr. v Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem in v enem potoku na Slovaškem) po pobegu iz akvarijev obdržala v manjših, izoliranih populacijah. To je razlog več, da se kozic – tako kot katere koli druge akvarijske živali – nikoli ne izpušča v naravne vode, tudi če gre za videti neškodljivo drobno vrsto.
Značaj in temperament
mirna, družabna, delavna, plašna, neteritorialna
Komu je namenjena
začetnike in ljubitelje majhnih akvarijev s kozicami
Bivanje in prostor
akvarij od 20 L naprej, gosto zasajen, brez plenilskih rib
Nega
stabilna trda voda, brez bakra v zdravilih, redna hrana z algami in ostanki
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
enostavno razmnoževanje, učinkovito čiščenje alg in ostankov hrane, primerna za majhne akvarije
Na kaj biti pozoren
hitro jo pojedo večje ribe, izjemno občutljiva na baker, kratka življenjska doba
Posebne opombe
Sladkovodna kozica je pravi predstavnik reda deseteronožcev iz skupine Caridea in ni v sorodu z raki (skupina Astacidea), zato je zamenjava s katero koli vrsto raka ali rakovice taksonomsko napačna. Ni uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih vrst EU (Uredba 1143/2014) – ta pri rakih zajema npr. ameriškega rdečega močvirskega raka, ne pa sladkovodnih kozic. Kljub temu odsvetujemo spuščanje kakršnih koli akvarijskih živali v naravo, saj so v nekaj toplih evropskih vodah znane manjše, izolirane samoohranjujoče se populacije te vrste po pobegu iz akvarijev.
