Kaj jedo konji? Seno, paša in kdaj dodati krmo

Seno in paša: osnova obroka

Po kodeksu dobrobiti konj britanskega ministrstva DEFRA so konji po naravi pašne živali, ki jedo malo in pogosto, njihova hrana pa so predvsem trave z veliko vlaknin. Zato naj imajo v času, ko ne delajo, skoraj stalen dostop do krme: trave, sena ali senaže. Hrvaški strokovnjaki z zagrebških fakultet za agronomijo in veterinarstvo (Kostelić, Prvanović Babić, Džakula) opozarjajo, da nekateri rejci mislijo, da slabo seno lahko nadomestijo s koncentrati, in poudarjajo, da sta temelj hranjenja konja kakovostno seno in paša, žitna krma pa je dodatna prehrana.

Koliko ur na dan bi konj v naravi jedel, se v virih razlikuje: DEFRA navaja 16–20 ur, World Horse Welfare 16–18 ur, BHS (britansko konjeniško društvo) do 18 ur, svetovalec pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto (KGZS) pa 12–16 ur. Smer je povsod ista. BHS pojasnjuje, da žvečenje sproži slinjenje, slina pa blaži želodčno kislino, ki jo želodec izloča ves čas. Dolge pavze brez krme zato povezujejo z razjedami želodca (BHS, KGZS), dovolj voluminozne krme pa po BHS zmanjšuje tveganje za kolike.

Najprej voluminozna krma, vse drugo je dopolnilo: koncentrat, dodatke in količine določajo delo, kondicija in nasvet strokovnjaka.

Koliko krme na dan

Viri podajajo orientacijske odstotke telesne mase na dan. To so smernice za večino odraslih konj, ne predpisi, in se razlikujejo tudi zato, ker ne merijo istega:

Iz tega ne izhaja količina, ki bi veljala za vsakega konja. DEFRA navaja, da naj obrok upošteva starost, tip, težo, kondicijo, zdravje in delo posameznega konja, Univerza v Minnesoti pa, da je sestavljanje obroka zahtevno, zato priporoča strokovnjaka za prehrano. Večina navedenih virov je britanskih ali ameriških, zato količine pri nas uskladi z veterinarjem ali strokovnjakom za prehrano konj.

Pomembna je tudi kakovost. Po DEFRA mora biti shranjena krma čista (brez zemlje, ostankov in strupenih rastlin), svežega vonja ter vidno brez plesni in prahu. Senaža je po BHS pokošena prej kot seno, le delno posušena in zavita v folijo, zato je hranilnejša, ima več vlage in jo je po odprtju treba porabiti razmeroma hitro. Vsebnost hranil v krmi niha, zato BHS omenja analizo vzorca pri podjetju za krmo.

Koliko paše konj poje, je težko oceniti. BHS navaja študije, po katerih lahko poni ob 24-urnem dostopu do paše poje do 5 % telesne mase, v samo treh urah pa do 1 %. Paša je zato pri nekaterih konjih tudi tveganje, o čemer piše razdelek o konjih, ki se hitro rede.

Voda

Konj naj ima stalen dostop do čiste sveže vode. DEFRA navaja, da lahko odrasel konj povprečne velikosti popije 25–50 litrov na dan (približno 5–10 litrov na 100 kg telesne mase), Merck pa povprečno najnižjo dnevno potrebo mirujočega odraslega konja v zmernih razmerah 5 litrov na 100 kg. Potrebe rastejo v vročini in po naporu. Konj, ki dobi samo suho seno, po Merckovem priročniku popije skoraj dvakrat več kot ob mešani krmi ali paši, ker je v sveži travi več vode.

Premalo vode zmanjša uživanje krme in poveča pojavnost kolik zaradi zamašitve črevesja (Merck). BHS dodaja, da lahko ob zamrznjenem napajalniku hrana težje potuje po črevesju. DEFRA zato pozimi svetuje redno lomljenje ledu, v vročini pa dodaten vir vode, korita in napajalnike pa redno čistiti in preverjati.

Sol in minerali

Sol (natrijev klorid) naj bo konju na voljo po lastni izbiri, v obliki bloka ali sipke soli. Merck to priporoča, ker v krmi ni pomembnih koncentracij natrija in večina komercialnih koncentratov ne zagotavlja dovolj soli. Univerza v Minnesoti dodaja, da konj vnos soli uravnava sam. Poraba med konji zelo niha (Merck omenja študijo z razponom od 19 do 134 g na dan) in se z znojenjem povečuje.

Pri vitaminih in mineralih se viri ne strinjajo. Penn State Extension navaja, da je zdrav konj z dobro krmo in komercialno krmno mešanico verjetno dobro preskrbljen z minerali, Univerza v Minnesoti pa isto pravi za komercialno zrnato krmo, ki jo dajemo po navodilu proizvajalca. World Horse Welfare (stran je sestavljena skupaj s partnerjem, proizvajalcem krme Baileys Horse Feeds) pa piše, da sodobna paša in krma pogosto ne vsebujeta dovolj nekaterih vitaminov in mineralov, in priporoča dopolnilno krmo tudi za konje, ki kondicijo ohranjajo samo s pašo in senom. BHS pravi, da so vitaminsko-mineralne krmne mešanice (angleško balancer) koristne, kadar konj ne potrebuje dodatne energije, a potrebuje vitamine in minerale.

Odločitev zato ni univerzalna. Pomagata analiza krme in pogovor z veterinarjem ali prehranskim strokovnjakom. BHS svetuje posvet, preden konju daš prehranska dopolnila, Merck pa opozarja, da ima selen zelo ozek razpon varnosti in da je treba vnos mineralov presojati iz vseh virov, tudi iz vode.

Koncentrat: kdaj in komu

Koncentrati so krma z veliko škroba in energije, na primer oves, ječmen in koruza. Po BHS jih pogosto potrebujejo le konji pri srednjem do težkem delu, konji, ki morajo pridobiti težo, ali tisti, ki težko ohranjajo kondicijo. BHS ocenjuje, da večina rekreativnih konj lahko ohrani energijo in zdravo težo z obrokom, ki temelji na voluminozni krmi, World Horse Welfare pa, da mnogim rekreativnim konjem zadošča vitaminsko-mineralno dopolnilo brez energijske krme.

DEFRA navaja, da naj koncentrata ne bo več, kot je potrebno za energijo pri opravljenem delu ali za želeno pridobivanje teže, saj lahko preveč koncentrata prispeva k debelosti, prebavnim motnjam in laminitisu, onesposabljajoči bolezni, ki po DEFRA lahko prizadene vsakega konja in katero koli ali vsa kopita. Če je dnevni obrok koncentrata potreben, naj bo razdeljen na vsaj dva obroka. Hrvaški strokovnjaki dodajajo, da lahko velike količine koncentratov, bogatih z energijo, povzročijo kolike in laminitis ter da fino mleta zrna zelo hitro fermentirajo v črevesju.

Krmljenje po urniku in postopne spremembe

Spremembe krme naj bodo postopne. DEFRA opozarja, da lahko nenadne spremembe količine, vrste krme ali sena povzročijo prebavne motnje, med njimi kolike in drisko. Merck in BHS navajata, da naj sprememba traja približno 10–14 dni. Bakterije v debelem črevesu razgrajujejo vlaknine in se morajo na novo krmo privaditi (World Horse Welfare, KGZS). Kdaj pri kolikah poklicati veterinarja, je v članku kolike pri konju.

Kondicija in teža: kako ju spremljati

DEFRA navaja, da naj se telesno maso in kondicijo vsakega konja redno spremlja, saj je zelo predebel konj enak problem kot podhranjen. World Horse Welfare pravi, da s pogledom ne moreš zanesljivo oceniti, koliko maščobe konj nosi, zato je potreben otip. BHS opisuje tri predele: vrat, sredino in zadnji del. Maščoba je na otip gobasta, mišica čvrstejša.

Obe lestvici obstajata (World Horse Welfare), a številk ne mešaj: 3 je na lestvici 0–5 v zdravem območju, na lestvici 1–9 pa pod območjem 4–6, ki ga navajata Univerza v Minnesoti in Merck. Konji v težkem delu lahko po BHS izgledajo kot podhranjeni, a so v odlični kondiciji z razvitimi mišicami.

BHS in World Horse Welfare svetujeta oceno kondicije in tehtanje z merilnim trakom vsaka dva tedna. Merck opozarja, da trakovi običajno podcenijo težo in so najmanj natančno orodje, a koristni za sledenje spremembam; za pritlikave konje, osle in težke hladnokrvne konje niso primerni. Zapis datuma, ocene kondicije, obsega in sprememb v krmi ali izpustu pomaga opaziti spremembe, ki jih z očesom ne bi.

Posebni primeri

Konji, ki se hitro rede

BHS navaja, da so v primerjavi z angleškimi polnokrvnimi konji vprežni tipi, konji tipa cob in britanske avtohtone pasme pogosteje predebeli, ker so se razvili za preživetje na skromni paši; kot vzorčni primer omenja šetlandske ponije. Podobno opisujeta tudi profila pasem šetlandski poni in haflinger. Prekomerno povečanje telesne mase po BHS več kot podvoji tveganje za laminitis. DEFRA dodaja, da sta debelost in prenajedanje še vedno glavna dejavnika laminitisa, da je z njim lahko povezano tudi uživanje prevelikih količin bujne trave ali koncentrata in da se pojavi tudi pri konjih, ki niso predebeli. Dolgotrajna prekomerna teža lahko vodi tudi v hormonsko bolezen, kot je presnovni sindrom konj (EMS), ki lahko poveča dovzetnost za laminitis; konj, ki je laminitis že imel, je pri večjem tveganju za ponovitev. Po DEFRA je treba pri takih konjih posebno paziti na oskrbo in prehrano, ob skrbeh pa se obrniti na veterinarja.

Viri opisujejo več načinov nadzora, brez stradanja: pašo na omejeni površini z električno ograjo, sistem stez, nagobčnik za pašo in seno z manj kalorijami (BHS, DEFRA). World Horse Welfare izrecno odsvetuje drastične (»crash«) diete, saj konj potrebuje stalen dotok krme, Merck pa opozarja, da lahko daljše omejevanje vnosa povzroči hiperlipemijo, zlasti pri ponijih, oslih in zelo predebelih konjih. Načrt hujšanja zato dogovori z veterinarjem. World Horse Welfare pri predebelih konjih svetuje tudi več hoje, saj hitra hoja ali enakomeren kas porabita več maščobe kot hitrejše delo. Več o tem je v članku koliko gibanja potrebuje konj.

Starejši konji

Potrebe zdravega starejšega konja z idealno kondicijo so po BHS podobne kot pri mlajšem odraslem konju. Težave nastanejo, ko se zdravje poslabša. Obrabljeni zobje otežijo žvečenje trde krme in povečajo tveganje za kolike, zamašitev požiralnika (angleško choke) in hujšanje. BHS priporoča namočeno, mehkejšo krmo kot nadomestek vlaknine, dnevni obrok razdeljen na štiri do pet manjših obrokov in pri starejših konjih pregled zob vsakih 6–12 mesecev. Ob nepojasnjenem hujšanju ali debelenju naj konja pregleda veterinar. Več o zobeh je v članku zobje pri konjih.

Delovni in športni konji

Več dela zahteva več energije. World Horse Welfare svetuje, da najprej nizkokalorično voluminozno krmo zamenjaš z bolj kalorično in šele nato del krme nadomestiš s koncentratom. BHS opozarja, naj delo oceniš realno, saj preveč energijske krme povzroči vedenjske težave, razjede želodca in debelost. Po DEFRA konj ne bi smel dobiti koncentrata ali velikega obroka krme neposredno pred napornim delom in po njem, majhna količina sena pred delom pa lahko zmanjša tveganje razjed.

Hrvaški strokovnjaki kot najboljši primer škodljivega vpliva krmljenja z žitaricami navajajo paralitično mioglobinurijo, v ljudski govorici znano kot »praznička bolest«. Pojavljala se je redno pri delovnih konjih, ki so med delom dobivali večje količine ovsa ali koruze in enak obrok tudi v počitku; ko so jih znova vpregli, je nastala mišična togost. Po navedbah avtorjev se bolezen pogosto pojavlja pri hladnokrvnih konjih, neredko pa tudi pri športnih, količina energijske krme pa se mora prilagajati namenu konja in obremenitvi pri delu.

Priboljški

BHS med varne sočne priboljške uvršča jabolka, korenje, repo in pastinak. Dodajo raznolikost, a tudi kalorije, zato jih pri debelih konjih ali konjih z nagnjenostjo k laminitisu dajemo zmerno. Narezati jih je treba po dolžini, nikoli v kolobarje ali kocke, da se zmanjša tveganje zamašitve požiralnika. Priboljški naj bodo po World Horse Welfare izjema, ne pravilo. Kaj konju ne sme v korito, je v članku česa konj ne sme jesti.

Kdaj poiskati strokovni nasvet

Ne dela vsak veterinar s konji: ob iskanju v imeniku Veterinarji preveri, ali sprejema konje. Splošni pregled oskrbe je v članku kako skrbeti za konja.

Koliko sena poje konj na dan?

Ene same številke ni: odvisna je od teže konja, obremenitve in kakovosti sena ali paše. Kot smernico viri navajajo okvir od približno 1,5 do 2,5 % telesne mase na dan (BHS 2–2,5 %, vsaj 1,5 %; Merck vsaj 1,5–2 %; Univerza v Minnesoti 1,5–2,5 %), pri čemer nekateri štejejo vso krmo, drugi le voluminozno. Količino za svojega konja preveri z veterinarjem ali prehranskim svetovalcem.

Ali konj potrebuje oves ali drug koncentrat?

Pogosto ne. Večina rekreativnih konj, ki ne delajo težko, po ocenah BHS ohrani zdravo težo s krmo, ki temelji na senu in paši; oves in druga žita pridejo v poštev pri težjem delu ali kadar konj težko ohranja telesno maso. Če primanjkuje samo vitaminov in mineralov, so za to na voljo mešanice, ki ne dodajo veliko energije (angleško balancer).

Kako pogosto krmiti konja?

Obroke razporedi čez dan, saj je konj prilagojen na pogoste majhne količine. KGZS navaja vsaj tri obroke z ne predolgim nočnim premorom, DEFRA pa da koncentrat, kadar ga konj potrebuje, razdelimo na vsaj dva obroka. Ure krmljenja naj bodo iz dneva v dan podobne.

Ali konj potrebuje solni kamen?

Da, sol naj bo konju na voljo, da jo vzame sam: Merck in Univerza v Minnesoti priporočata blok ali sipko sol po prosti izbiri. Krma vsebuje malo natrija, potrebe pa se med konji razlikujejo in z znojenjem rastejo, zato količine ne predpisujemo, ampak jo uravnava konj sam.

Koliko vode popije konj?

Odvisno od konja in razmer, a DEFRA kot okvir za odraslega konja povprečne velikosti navaja okoli 25–50 litrov na dan. Več ga potrebuje v vročini, po naporu in ob suhem senu. Pomembnejše od števila je, da je čista voda vedno dosegljiva in pozimi ne zamrzne.

Kaj jedo konji pozimi?

Pozimi je osnova seno ali senaža, ker paše primanjkuje (BHS). Pri tem je treba paziti še na dvoje: voda ne sme zamrzniti, ker se lahko poveča tveganje za kolike, starejši konji pa se v mrazu težje grejejo, zato ob hujšanju čez zimo potrebujejo zavetje, odeje in dodatno krmo (BHS).