Rdečevratka (Red-eared Slider)

O vrsti

Rdečevratka (Trachemys scripta elegans) izvira iz Severne Amerike, a je zaradi nekdanje priljubljenosti v trgovini s hišnimi ljubljenčki danes ena najbolj razširjenih vodnih želv na svetu – tudi v naravnih vodah po Evropi, kamor sploh ne sodi. Gre za vodno vrsto, ki zraste precej večja, kot pričakuje večina novih lastnikov, in katere nega zahteva velik akvaterarij, močno filtracijo ter dolgoročno zavezo, ki lahko traja več desetletij. Ime je dobila po značilni rdeči ali oranžni črti za vsakim očesom, ki je najbolj opazna pri mladih živalih in lahko s starostjo nekoliko potemni.

Akvaterarij: velikost, ki preseneti

Ena odrasla žival potrebuje vsaj 300–350 litrov vode, pogosto več, saj velja splošno pravilo približno 10 litrov vode na centimeter dolžine oklepa, ta pa lahko zraste do 20–30 cm. Idealna nastanitev je zunanji ribnik ali zelo velik akvaterarij s suhim mestom za sončenje – majhen akvarij iz otroštva marsikaterega lastnika preprosto ne pride v poštev za odraslo žival. Samice v splošnem zrastejo večje od samcev, ki imajo pogosto tudi opazno daljše sprednje kremplje, s katerimi se izkazujejo med parjenjem. Zunanji ribnik mora pozimi zagotavljati zaščito pred zamrzovanjem, saj rdečevratka v naših krajih ne prezimuje enako zanesljivo kot v toplejšem izvornem okolju.

Suho mesto za sončenje in UVB

Rdečevratka je vrsta, ki se v naravi veliko sonči, zato mesto za sončenje potrebuje temperaturo med 29 in 35 °C ter kakovostno UVB osvetlitev nad njim. UVB pri tej vrsti ni le priporočljiv, temveč je nujen za zdravje oklepa in kosti – brez njega tvega deformacije oklepa in presnovno kostno bolezen.

Voda: temperatura in kakovost

Temperatura vode naj se giblje med 24 in 27 °C, kakovost vode pa je pri tej vrsti stalna naloga, ne enkraten zagon. Rdečevratka proizvede razmeroma veliko organskih odpadkov, zato je močna, ustrezno dimenzionirana filtracija in reden nadzor vode ključna za preprečevanje bolezni oklepa in kože. Poleg stalne filtracije so priporočljive tudi redne delne menjave vode, s katerimi odstranimo nabrane odpadne snovi, ki jih filter sam ne prestreže popolnoma.

Prehrana skozi življenjske faze

Rdečevratka je vsejeda, njena prehrana pa se s starostjo spreminja – mladiči potrebujejo večji delež živalskih beljakovin, odrasle živali pa preidejo pretežno na rastlinsko hrano, kot so vodne rastline in zelenjava, z manjšim deležem beljakovin. Pester jedilnik, ki poleg kakovostnih komercialnih peletov vključuje tudi svežo zelenjavo in vodne rastline, pripomore k bolj uravnoteženi prehrani kot enolično hranjenje zgolj s peleti.

Samotarska žival

Vodne želve, med njimi tudi rdečevratka, po splošnih strokovnih priporočilih najbolje uspevajo posamično. Skupno bivanje poveča tveganje za konkurenco pri hranjenju in mestu sončenja ter za prenos bolezni, zato ločena nastanitev ostane varnejša izbira. V naravi se rdečevratke sicer pogosto sončijo v skupinah na štrlečih vejah ali kamnih, a to ne velja neposredno za ujetništvo, kjer omejen prostor akvaterarija tovrstno bližino hitro spremeni v tekmovanje in stres.

Higiena pri rokovanju

Kot pri vodnih želvah in plazilcih na splošno velja, si je po vsakem stiku z živaljo ali čiščenju akvaterarija smiselno temeljito umiti roke, saj lahko plazilci v prebavilih nosijo bakterije, ki so za človeka lahko škodljive. To ni posebnost rdečevratke, temveč splošno pravilo varne nege plazilcev, ki ga je vseeno vredno omeniti. Vodne želve praviloma niso naklonjene pogostemu rokovanju – ob občutku ogroženosti lahko opraskajo ali ugriznejo, zato jih je bolje predvsem opazovati in jih dvigovati čim redkeje, vedno z obema rokama.

Invazivna vrsta in prepoved v EU

Rdečevratka je od leta 2016 uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo, zato so njeno trgovanje, vzreja in vnos v EU prepovedani. V naravnih vodah po Evropi tekmuje z domorodnimi želvami, na primer močvirsko sklednico, za hrano in mesto sončenja, kar jo uvršča med bolj problematične invazivne vrste. Žival, ki jo že imate, lahko običajno obdržite, podrobna pravila (na primer registracijo) pa preverite pri pristojnem organu.

Življenjska doba in za koga NI najbolj primerna

Rdečevratka lahko doživi 30 do 40 let, kar je ob veliki potrebni velikosti akvaterarija, zahtevni filtraciji in omejitvah glede nakupa v EU dolgoročna zaveza, ki jo mnogi novi lastniki podcenijo. Zato ne velja za najprimernejšo vrsto za začetnike – primernejša je za nekoga, ki že ima izkušnje z akvarijsko ali terarijsko nego in je pripravljen na desetletja trajajočo skrb.

Prednosti in slabosti