Za vse, ki jim živali pomenijo svet.
Preskoči na vsebino
Spoznaj vrsto

Platy (Platy)

Xiphophorus maculatus

  • Začetniki

Platy je majhna, pisana živorodka, ki velja za eno najlažjih rib za začetnike. Je miroljubna, nezahtevna glede vode in se odlično znajde v skupnostnem akvariju.

Deli

Zahtevnost nege

1/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Potreba po aktivnosti

3/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Nega v praksi

kakovostne kosmiče dopolnite z rastlinsko hrano; tedenska menjava 25 % vode

Hitri povzetek vrste

Komu je namenjena
začetnikom in družinam z otroki, ki želijo pisan in živahen akvarij
Zahtevnost oskrbe
nizka
Minimalen akvarij
54 l
Temperatura vode
20 – 26 °C
pH
7 – 8
Trdota vode (GH)
10 – 25 °dH
Karbonatna trdota (KH)
8 – 15 °dH
Z drugimi ribami
Da (skupinski akvarij)
Za začetnike
Da
Prehrana
vsejed
Tip
živorodka
Izvor
Srednja Amerika (Mehika, Gvatemala)
Bivanje in prostor
zasajen akvarij vsaj 54 l, 20–26 °C, srednje trda do trda voda, pH 7,0–8,2
Aktivnost
3 / 5
Življenjska doba
3 – 5 let
Velikost
Mini
Dolžina
4 – 6 cm

O vrsti

Platija (Xiphophorus maculatus) je med tremi živorodkami v tem naboru tista, ki najbolj upravičeno velja za pravo začetniško ribo – manjša je od mečka in molinezije, samci se med seboj ne spopadajo za prevlado, potrebuje pa še vedno zanesljivo alkalno vodo, sicer njena odpornost hitro upade.

Zakaj je res primerna za začetnike

Dokler pH ne pade pod nevtralno vrednost, platija spada med najbolj odporne akvarijske ribe – prenese širok nabor razmer in hrane, samci pa si za razliko od mečkov in molinezij med seboj ne oporekajo prostora, kar poenostavi držanje skupine.

Voda in prostor

Priporočena temperatura je 20–26 °C, pH 7,0–8,0, splošna trdota 10–25 °dH, karbonatna trdota pa okvirno 8–15 °dH. Osnova akvarija naj bo vsaj 60 × 30 cm (približno 54 litrov) – to je manj kot pri mečku (100 l) ali molinezijah (80 l), kar odraža manjšo odraslo velikost platije.

Izvor in ureditev akvarija

Platija izvira iz obalne ravnice ob Atlantiku od Mehike do Nikaragve, Gvatemale in Belize, kjer poseljuje potoke in reke. Postavitev ni kritična, a platija je videti najlepše v zasajenem akvariju; dobrodošle so plavajoče rastline, ki dajejo zavetje mladičem pred odraslimi ribami.

Prepoznavanje samca in samice

Samci so manjši od samic in imajo gonopodij – modificirano analno plavut, prilagojeno za oploditev; samice so vidno bolj okrogle, ko so breje.

Barvna paleta brez primere med akvarijskimi ribami

Selekcijska vzreja je pri platiji pripeljala do izjemno velikega števila barvnih in oblikovnih variant – 'mickey mouse', 'wagtail', 'tuxedo', 'moon', 'comet', 'hi-fin' in druge. Divjih primerkov v prodaji skoraj ni, vse dostopne oblike so vzrejene. Del te pestrosti izvira tudi iz križanja z mečkom (Xiphophorus hellerii) in sorodno vrsto X. variatus, ki je v hobiju pogosto, čeprav marsikateri kupec tega ne ve.

Razmnoževanje: vprašanje 'kdaj', ne 'če'

Platija se v skupnem akvariju razmnožuje brez kakršnekoli spodbude – breja doba traja 4 do 6 tednov, en skot pa lahko šteje do 80 mladičev. Kdor razmnoževanja ne želi, naj kupi samo samce; sicer se priporoča več samic na samca zaradi zmanjšanja nadlegovanja. Prav zaradi te lahkotnosti se akvariji s platijami pogosto nehote prenaselijo – prevelika gostota poslabša kakovost vode in poveča stres cele skupine, zato je smiselno mladiče sproti oddajati ali premeščati.

Genetska obremenjenost komercialnih linij

Tako kot pri molinezijah in mečkih je tudi pri platiji množična komercialna vzreja pripeljala do gensko oslabljenih linij, ki so bolj dovzetne za bolezni in imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo kot bolj raznolike populacije.

Družba v akvariju

Platija velja za eno najbolj miroljubnih živorodk in dobro prenaša skupno nastanitev z večino mirnih vrst – za razliko od nekaterih mečkov in molinezij med samci praviloma ni izrazite agresije.

Prehrana

Ni izbirčna in sprejme skoraj vso kakovostno hrano – suhe kosmiče, zamrznjeno ali živo hrano. Kot pri sorodnih vrstah je koristen tudi manjši delež rastlinske sestavine.

Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.

Značaj in temperament

miroljubna, živahna, družabna, nezahtevna

Komu je namenjena

začetnikom in družinam z otroki, ki želijo pisan in živahen akvarij

Bivanje in prostor

zasajen akvarij vsaj 54 l, 20–26 °C, srednje trda do trda voda, pH 7,0–8,2

Prednosti in slabosti

Prednosti vrste

zelo nezahtevna in odporna, čudovite barve, odlična za začetnike

Na kaj biti pozoren

zelo hitro se razmnožuje, samci nadlegujejo samice, ne prenaša mehke kisle vode

Posebne opombe

Živorodka – samica skoti 20–80 mladičev na približno štiri tedne. Mladiči potrebujejo gosto rastlinje ali ločen akvarij, sicer jih odrasle ribe pojedo.

Pogosta vprašanja

Je platija res dobra izbira za popolnega začetnika?

Da, dokler pH ne pade pod nevtralno vrednost. Platija je med najbolj odpornimi akvarijskimi ribami, samci pa se za razliko od mečka in molinezije med seboj ne spopadajo za prostor, kar poenostavi držanje skupine.

Kako pogosto se platija razmnožuje?

Zelo pogosto in brez spodbude – breja doba traja 4 do 6 tednov, en skot pa lahko šteje do 80 mladičev. Kdor razmnoževanja ne želi, naj kupi le samce.

Kako velik akvarij potrebuje platija?

Osnova vsaj 60 × 30 cm (približno 54 litrov) zadošča za manjšo skupino – manj kot pri mečku (100 l) ali molinezijah (80 l), kar odraža manjšo odraslo velikost platije.

Zakaj obstaja toliko barvnih različic platije?

Zaradi desetletij selekcijske vzreje – na voljo so oblike, kot so 'mickey mouse', 'wagtail', 'tuxedo', 'moon' ali 'comet'. Divjih primerkov v prodaji skoraj ni, vse dostopne oblike so vzrejene.

Ali se samci platije med seboj spopadajo?

Praviloma ne, kar je ena glavnih razlik od mečka in molinezije. Platija velja za eno najbolj miroljubnih živorodk, izrazita agresija med samci pri njej ni značilna.

Zakaj so nekatere platije bolj dovzetne za bolezni?

Tako kot pri sorodnih živorodkah je tudi pri platiji množična komercialna vzreja na majhnem številu staršev pripeljala do gensko oslabljenih linij, ki so bolj dovzetne za bolezni in imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo.

Sorodne vrste

Podatki o vrsti so uredniško pripravljeni na portalu Živalce.si.

Viri in fotografije

Fotografije