Molinezija (Molly)

O vrsti

Molinezija (Poecilia sphenops) v premehki ali kisli vodi hitro oslabi – ribe začnejo plavati nagnjeno, dobijo glivične obloge na plavutih ali otrdele robove plavuti. Vzrok skoraj vedno ni bolezen, temveč napačna trdota vode: ta živorodka izvira iz območij med Mehiko in Kolumbijo, kjer je voda mineralno bogata, in v akvariju potrebuje enako – trdo, alkalno vodo z veliko kalcija in magnezija, ne mehke vode, kot jo marsikdo samodejno pripravi za tropski akvarij.

Prodaja se skoraj izključno kot vzrejena oblika (črna, zlata, jadrna, lyretail, balon ...), pravih divjih rib v trgovinah skorajda ni več. To pomeni tudi, da so mnoge komercialne linije zaradi let vzreje na majhnem številu staršev gensko oslabljene in bolj dovzetne za bolezni kot prvotna divja oblika.

Trda, alkalna voda je pogoj, ne priporočilo

Priporočena vrednost pH je med 7,0 in 8,5, splošna trdota (GH) pa med 15 in 30 °dH – to je precej više kot pri večini tropskih akvarijskih rib in tudi više kot pri sorodnih mečkih ali platijih. Karbonatna trdota (KH) naj bo dovolj visoka, da vodo dodatno pufra proti padcu pH, okvirno med 10 in 15 °dH. Dodajanje soli ni potrebno – ključni so trdi minerali, ne salinost, čeprav molinezija dobro prenaša tudi rahlo boksano vodo in se pogosto uporablja celo za uvajanje novih morskih akvarijev.

Prostor in oprema

Za manjšo skupino (idealno eno moško in dve do tri samice) je smiselna osnova akvarija vsaj 90 × 30 cm, kar ustreza približno 80 litrom. Filtracija naj zagotavlja štiri- do petkratno obtekanje volumna na uro, temperatura pa naj bo med 22 in 28 °C. Zaradi velikosti (samci do približno 8 cm) in aktivnega plavanja manjši, nizki akvariji niso primerni za daljše obdobje.

Zakaj molinezija ni samoumevna 'začetniška' riba

Molinezijo trgovine pogosto priporočajo popolnim začetnikom, a to drži le pogojno – riba je nezahtevna za hranjenje in razmnoževanje, zahtevna pa je pri vodi. Skrbnik, ki napolni akvarij z mehko vodovodno vodo brez preverjanja trdote, hitro naleti na ponavljajoče se zdravstvene težave, ki jih zlahka pripiše napačnemu vzroku, namesto kemiji vode.

Kdo sme zraven

Molinezija je miroljubna, a zaradi zahteve po trdi vodi ni univerzalna 'community' riba – ni priporočljivo mešati je s tetrami ali drugimi vrstami, ki potrebujejo mehko, kislo vodo. Bolje se ujema z drugimi predstavniki rodu Poecilia, trdoto vode prenašajočimi cihlidami iz vzhodne Afrike v ločenih postavitvah, ali z barbi in tetrami, ki prenesejo alkalno vodo.

Prehrana z veliko rastlinske snovi

V naravi se hrani z drobnimi nevretenčarji in usedlinami na dnu, v akvariju pa potrebuje redno rastlinsko sestavino – kuhan špinačni list ali kakovostne kosmiče z algami. Brez tega deleža rastlinske hrane se pri molinezijah lahko pojavijo prebavne težave.

Razmnoževanje brez naprošanja

Molinezija je živorodka – breja doba traja okrog 8 tednov, en skot pa lahko šteje tudi do 120 mladičev. Odrasle ribe mladiče v akvariju pojedo, zato skrbniki brejo samico pogosto pred porodom prestavijo v ločen bazen. Ker samci samice neprestano zasledujejo, se priporoča razmerje vsaj dve do tri samice na enega samca.

Balon oblika in druge zvrsti

Med vzrejenimi oblikami je tudi t. i. 'balon' molinezija z okroglim, skrajšanim telesom. Ta deformacija pogosto povzroča težave s plavalnim mehurjem in prebavo ter je povezana s krajšo življenjsko dobo – gre za estetsko vzrejeno obliko, ne za zdravstveno nevtralno različico vrste.

Prednosti in slabosti