Medeni gurami (Honey Gourami)

O vrsti

Medeni gurami ima enak labirintski dihalni organ kot njegov večji sorodnik modri gurami, a je bistveno manjši — zraste do približno 5 do 6 centimetrov — in veliko bolj miroljuben. Zato je pogosto boljša izbira za manjši, mirnejši skupnostni akvarij, kjer bi modri gurami s starostjo hitro postal prevelik in preveč teritorialen. Izvira iz počasi tekočih, gosto zaraščenih voda severne Indije in Bangladeša, kjer živi med potopljenim rastlinjem v plitvih ribnikih, jarkih in poplavljenih poljih.

Labirintski organ pri manjši ribi

Tako kot pri modrem guramiju tudi medeni gurami redno priplava na površino po požirek zraka, kar mu zaradi labirintskega organa omogoča dihanje tudi v vodi s slabšo nasičenostjo s kisikom. Ker je žival manjša, je to vedenje manj opazno, a dostop do zračne površine ostaja pomemben del njegove osnovne nege.

Žuželke na jedilniku

Za razliko od bolj splošno vsejedega modrega guramija se medeni gurami v naravi hrani predvsem z žuželkami in drugimi majhnimi nevretenčarji. Suha hrana lahko predstavlja osnovo obroka, a redno dodajanje žive ali zamrznjene hrane — artemije, dafnije, ličink komarjev ali drobnih žuželk — bolje ustreza njegovim naravnim prehranjevalnim navadam.

Družbena žival, ne samotar

Čeprav medeni gurami ni tako izrazito jatna riba, kot je na primer oklepni somič, opažanja kažejo, da mu koristi družba lastne vrste. Priporočljivo je držati vsaj 4 do 6 osebkov skupaj, kar spodbudi bolj naravno vedenje in intenzivnejšo obarvanost, zlasti pri samcih.

Majhen akvarij, a ne premajhen

Priporočen minimalni akvarij znaša okoli 54 litrov, kar je precej manj kot pri večjem modrem guramiju. Kljub temu žival ceni dovolj gosto zasajen prostor z mirnimi conami, saj gre za plaho vrsto, ki potrebuje skrivališča med rastlinjem, ne le odprto plavalno površino.

Voda

Priporočljiv razpon je temperatura 22–27 °C, pH 6,0–7,5, splošna trdota (GH) približno 2–15 °dH in karbonatna trdota (KH) približno 1–8 °dH. Blag tok vode je bolj primeren kot močan filtracijski curek, saj vrsta izvira iz počasi tekočih voda porečja Gangesa in Brahmaputre.

Sostanovalci

Najbolje se ujema z mirnimi pelagičnimi ciprinidi in manj aktivnimi cevkami; agresivnim ali izrazito teritorialnim vrstam se je smiselno izogibati, saj je medeni gurami precej bolj plah kot njegov večji sorodnik modri gurami.

Barvne variante

V naravi je medeni gurami sivkasto olivne barve, medtem ko je intenzivno medeno oranžna do rdečkasta barva, po kateri je riba dobila ime, predvsem lastnost vzrejenih samcev v obdobju drstenja ali selekcijsko vzrejenih linij. Razlika je kozmetična in ne vpliva na osnovno nego.

Ločevanje spolov

Samca od samice ločimo predvsem po intenzivnosti barve in obliki hrbtne plavuti: samec je v času drstenja izrazito bolj medeno obarvan in ima nekoliko daljšo, koničasto hrbtno plavut, samičina barva pa ostaja bolj umirjena, sivkasto rjava.

Skrben graditelj gnezda

Tako kot pri modrem guramiju tudi pri medenem guramiju samec splete gnezdo iz zračnih mehurčkov na mirni površini vode, kamor po drstenju spravi jajčeca. Medeni gurami velja za enega manj agresivnih predstavnikov labirintarjev do lastnega zaroda, kar vzrejo v domačem akvariju olajša v primerjavi z marsikatero drugo sorodno vrsto.

Pokrov ni odveč

Kljub mirnemu značaju medeni gurami občasno poskoči iz vode, zlasti če ga kaj preplaši, zato je dobro pokrit akvarij priporočljiv ne glede na to, da žival ne velja za posebej skakalno. Pokrov obenem ohranja zrak nad vodo topel in vlažen, kar koristi delovanju labirintskega organa.

Prednosti in slabosti