Gupi (Guppy)

O vrsti

Gupi (Poecilia reticulata) je majhna živorodka iz Južne Amerike, ki v ujetništvu ne odlaga iker, temveč rodi žive mladiče – to je ena od lastnosti, ki jo najbolj loči od jatnih rib, kot je neonka, in od cihlidov, kot je skalar. Zaradi izjemne prilagodljivosti na različno trdoto in kakovost vode ter enostavnega razmnoževanja velja med akvaristi za eno najbolj priporočenih vrst za začetnike, Ime je dobil po naravoslovcu Robertu Johnu Lechmereju Guppyju, ki je sredi 19. stoletja vrsto poslal v londonski Prirodoslovni muzej, gostiteljica pa je vrsto brejosti nosi razmeroma kratko, običajno okoli štiri tedne.a to ne pomeni, da oskrba ne zahteva osnovnega znanja o razmerju spolov in velikosti jate.

Akvarij in oprema

Za manjšo skupino (npr. enega samca in dve do tri samice) zadostuje akvarij z okvirno 40 litri vode, čeprav je pri gupijih, tako kot pri večini jatnih rib, večji volumen vedno varnejša izbira, saj blaži nihanja kakovosti vode. Ker so gupiji aktivni plavalci srednjega in zgornjega dela akvarija, je smiselna gosta zasaditev z rastlinami, ki mladičem in plašnejšim samicam nudijo skrivališča.

Voda: temperatura, pH in trdota

Gupi je tropska riba in potrebuje ogrevano vodo, običajno med 22 in 28 °C. V nasprotju z mnogimi južnoameriškimi vrstami iz mehke, kisle vode gupiji izvirajo iz območij s trdo, alkalno vodo in najbolje uspevajo pri pH med 7,0 in 8,5 ter razmeroma visoki splošni trdoti. Priporočena karbonatna trdota (KH) je okvirno med 5 in 15 °dH, kar pripomore k stabilnosti pH. Prenizka trdota ali kisla voda dolgoročno oslabi njihovo odpornost, zato jih ni priporočljivo mešati z vrstami, ki potrebujejo mehko, kislo vodo iste posode.

Razmnoževanje in nadzor populacije

Gupi je živorodka, kar pomeni, da samica poleže že popolnoma razvite mladiče, običajno vsakih štiri do šest tednov, če je v akvariju samec. Brez načrtovanega razmerja spolov (priporočeno je več samic na enega samca) se populacija hitro poveča čez zmogljivost akvarija, mladiče pa pogosto pojedo odrasle ribe, če v akvariju ni dovolj skrivališč. Kdor ne želi vzreje, naj razmisli o akvariju samo s samicami ali samo s samci.

Družba v akvariju

Gupi velja za mirno vrsto in se dobro ujema z drugimi živorodkami, rasborami in koridorami, izogibati pa se je treba plavutje-grizočim vrstam, ki lahko poškodujejo dolge, barvite plavuti samcev. Skalarji in druge večje, plenilske vrste lahko odrasle gupije, še posebej mladiče, obravnavajo kot plen.

Prehrana

V naravi se gupi prehranjuje predvsem z žuželkami, ličinkami in drobnimi nevretenčarji, v akvariju pa dobro sprejema kakovostno kosmičasto ali peletirano hrano, dopolnjeno z živo ali zamrznjeno hrano, kot so solinski rački. Raznolika prehrana izboljša barvo in vitalnost, prekomerno hranjenje pa hitro obremeni kakovost vode v manjših akvarijih.

Barvne sorte in izbira ob nakupu

Desetletja selektivne vzreje so iz razmeroma skromne divje oblike ustvarila na stotine barvnih in plavutnih sort, od velikih pahljačastih repov do kratkih, kompaktnih oblik. Pri nakupu je smiselno izbrati živahne, aktivne osebke brez stisnjenih plavuti ali medlih oči, saj so nekatere množično vzrejene linije zaradi intenzivnega parjenja v sorodstvu manj odporne kot druge, manj "okrašene" linije.

Za koga je gupi primeren

Gupi je med najbolj priporočenimi ribami za začetnike zaradi hitre prilagoditve na širok razpon parametrov vode in razmeroma nizkih zahtev po opremi. Kdor se odloči zanj, naj vseeno vnaprej premisli o spolnem razmerju in morebitnem naraščaju, sicer se lahko manjši akvarij hitro prenaseli.

Prednosti in slabosti