O vrsti
Endlerjev gupi je ena najmanjših, a hkrati najbolj pisanih sladkovodnih ribic, ki jih najdemo v akvarijih - in ena redkih vrst, pri kateri je vprašanje "ali gre za pravo vrsto ali le barvno obliko gupija" dolgo časa delilo tudi znanstvenike.
Poreklo in ogroženost v naravi
Vrsta izvira iz peščice lagun na polotoku Paria v severovzhodni Venezueli, predvsem z območja Laguna de Patos in Laguna Campoma blizu mesta Cumaná, kjer jo je leta 1975 ponovno odkril biolog John Endler. Naravno območje razširjenosti je tako majhno, da Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) vrsto uvršča med ogrožene - grozijo ji onesnaženje z odlagališča komunalnih odpadkov, uničevanje habitata in križanje s spuščenimi navadnimi gupiji, ki razredči genski sklad divjih populacij. Ribe v akvarijih izvirajo skoraj izključno iz vzreje v ujetništvu, kar dodatno poudarja pomen ohranjanja čistih linij.
Razlika med Endlerjevim gupijem in navadnim gupijem
Endlerjev gupi (Poecilia wingei) in navadni gupi (Poecilia reticulata) sta si genetsko zelo blizu in se v ujetništvu prosto križata v plodne potomce, zato ju mnogi hobisti dolgo niso ločevali. Molekularne raziskave, objavljene leta 2009, so potrdile, da gre za ločeno vrsto: Endlerjev gupi je občutno manjši (samci do približno 2,5 cm proti 3-6 cm pri navadnem gupiju), ima bolj kovinski, vzorčast lesk namesto velikih pisanih repnih plavuti, značilnih za okrasne linije gupijev, in izvira iz veliko ožjega, geografsko omejenega območja. V akvariju ju je priporočljivo gojiti ločeno, saj križanje razredči značilnosti obeh vrst.
Videz samcev in samic
Spolni dimorfizem je izrazit: samci so drobni (do približno 2,5 cm), a nosijo intenzivne, pri vsakem osebku nekoliko drugačne vzorce v kovinsko zeleni, oranžni in črni barvi, mnogi pa imajo tudi podvojeno repno plavut. Samice so precej večje (do približno 4,5 cm), zaobljene - so namreč skoraj neprestano breje - in obarvane veliko bolj skromno, od bledo srebrne do medlo zlate. Polna barva samcev se razvije v treh do štirih tednih, popolno intenzivnost pa dosežejo šele po približno šestih mesecih.
Akvarij in voda
Za manjšo skupino zadostuje akvarij od približno 40 litrov naprej, z nekaj rastlinja, kjer se mladice lahko skrijejo pred odraslimi. Vrsta prenese razmeroma toplo vodo (okvirno 24-28 °C) in ima raje nevtralno do bolj alkalno vodo s pH med približno 7,0 in 8,5 - v tem je opazno manj prilagodljiva na mehko, kislo vodo kot marsikatera druga akvarijska ribica, zato je slabo prilagojena za mehkovodne, kisle akvarije s šotnim obarvanjem vode. Redna delna menjava vode in stabilni parametri so pomembnejši od same velikosti bazena.
Razmnoževanje
Endlerjev gupi je živorodka in izjemno plodovit - samica poleže mladice žive, v povprečju vsakih 23 do 24 dni, v skupini od nekaj do približno 30 mladičev na gnezdo. Brez ločevanja spolov populacija zato zelo hitro naraste, kar je vredno upoštevati že pred nakupom. Odrasle ribe, zlasti samice, občasno pojedo lastne mladiče, zato je za višje preživetje priporočljivo gosto rastlinje ali ločen vzrejni bazen.
Prehrana in sobivanje
Vrsta je vsejeda in nezahtevna - sprejme standardne kosmiče in granule, v prehrani pa naj bo prisotna tudi rastlinska komponenta. Je mirna in se dobro ujema z drugimi majhnimi, mirnimi vrstami, kot so pritlikavi somiči ali manjše characinke, ne sme pa deliti akvarija z navadnimi gupiji zaradi tveganja križanja.
Značaj in temperament
mirna, živahna, družabna, radovedna, izjemno plodovita
Komu je namenjena
začetnikom in ljubiteljem majhnih, pisanih akvarijev
Bivanje in prostor
akvarij vsaj 40 l z rastlinjem za skrivanje mladic
Nega
stabilna topla voda (24-28 °C), pH 7,0-8,5, redna menjava vode, ločiti spole po potrebi
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
izjemno pisani samci, primeren za majhne akvarije, enostavno razmnoževanje
Na kaj biti pozoren
kratka življenjska doba (2-3 leta), hitro razmnoževanje brez ločevanja spolov, ne sme se križati z navadnim gupijem
Posebne opombe
V naravi velja za ogroženo vrsto (IUCN) zaradi zelo omejenega območja razširjenosti v Venezueli. V ujetništvu se zlahka križa z navadnim gupijem (Poecilia reticulata) v plodne, a genetsko mešane potomce, zato ju gojimo ločeno. Brez ločevanja spolov se populacija zaradi izjemne plodnosti zelo hitro poveča.
