Welsh corgi cardigan (Cardigan Welsh Corgi)

O pasmi

Cardigan in pembroke: dve pasmi, ne ena z dvema imenoma

Welsh corgi cardigan je pri FCI voden ločeno od bolj znanega welsh corgija pembroka, in sicer pod standardom št. 38. Od pembroka se loči po dolgem, sabljastem repu, ki ga pembroke nima, in po nekoliko močnejši kostni zgradbi. Obe pasmi izvirata iz Walesa in sta bili vzgojeni za pašo goveda, a gre za genetsko ločeni pasmi, ne za dve varianti iste živali. Cardigan velja za starejšo od obeh pasem, njegovi predniki pa naj bi v Wales prispeli že pred tisočletji, medtem ko je pembroke v regijo prišel kasneje.

Družinska naravnanost, ki jo klub pasme izpostavlja kot največjo prednost

Ameriški klub cardigan welsh corgijev (Cardigan Welsh Corgi Club of America, CWCCA) družinsko naravnanost pasme opisuje kot "eno njenih najboljših lastnosti". Cardigan se navadno enako naveže na vse člane gospodinjstva, ne le na eno osebo, kar ga razlikuje od nekaterih pastirskih pasem, ki razvijejo izrazito navezanost na enega skrbnika. Ta uravnotežena naklonjenost do vseh v gospodinjstvu velja tudi kot razlog, da cardigan razmeroma dobro prenaša spremembe v urniku družine.

Z otroki dobro, a s treningom proti grizljanju gležnjev

Pasma se z otroki, ob katerih odrašča, praviloma dobro razume, vendar njena pastirska dediščina pomeni, da lahko med igro "občasno grize gležnje" – poskus usmerjanja hitro premikajočega se otroka, enako kot bi usmerjala čredo. Zaradi tega cardigan ni slaba izbira za družine z otroki, je pa smiselno otroke in psa od začetka učiti mirnejših iger ter psu ponuditi drug izhod za pastirski nagon, na primer aportiranje. Starejši otroci, ki znajo prepoznati signale utrujenosti pri psu, si s cardiganom praviloma zgradijo posebej tesno vez.

Rad ima družbo drugega psa ali celo mačke

CWCCA v svojih pogosto zastavljenih vprašanjih navaja, da se cardigan dobro ujema z večjimi in manjšimi psi ter "uživa v družbi drugega psa ali celo mačke". Gre za eno redkejših pastirskih pasem, pri kateri sobivanje z drugimi živalmi v gospodinjstvu praviloma ne zahteva posebnega prilagajanja, čeprav je prvo srečanje – kot pri vsaki pasmi – smiselno nadzorovati. K temu prispeva tudi razmeroma nizka stopnja teritorialnosti, zaradi katere cardigan redkeje kaže ljubosumje do druge živali, ki dobiva pozornost skrbnika.

Enako doma na kmetiji in v mestnem stanovanju

CWCCA pasmo opisuje kot "prilagodljivo" in navaja, da lahko cardigan srečno živi "na podeželskem posestvu, v mestnem stanovanju ali kjerkoli vmes", če dobi le 20 do 30 minut sprehoda na dan. Cardigan ni pasma, ki bi jo motili hrup mesta ali dvigala v bloku. Ta razmeroma nizka potreba po gibanju, v kombinaciji z majhno postavo, pasmo uvršča med pastirske pse, ki dejansko zmorejo stanovanjsko življenje brez vrta. Kratke noge sicer ne pomenijo, da je pasma manj vzdržljiva – cardigan je bil vzgojen za cele dneve dela na pašniku, zato dnevni sprehod raje razdelimo na dva krajša kot na enega samega.

Dvoplastna dlaka z izrazitim sezonskim linjanjem

Cardigan ima dvoplastno dlako z gosto poddlako, zaradi katere dlako izgublja skozi vse leto, med sezonsko menjavo dlake pa opazno več. Redno krtačenje zmanjša količino dlake po stanovanju, v obdobjih intenzivnejšega linjanja pa je smiselno krtačenje prilagoditi pogostejšemu ritmu.

Dolg hrbet prinaša resnično tveganje za hrbtenico

Cardigan spada med hondrodistrofične pasme s prekratkimi nogami in podaljšano hrbtenico, kar pomeni približno 20-odstotno tveganje, da bo pes v življenjski dobi razvil bolezen medvretenčne ploščice (IVDD). Skrbnik mora zato dosledno vzdrževati primerno telesno težo psa in omejevati skakanje z višine ter uporabo stopnic, dokler pes ni starejši in mišično razvit. Prav ta zdravstvena odgovornost – ne vzgoja, ki je pri cardiganu razmeroma lahka – je razlog, da je pasma za povsem neizkušenega lastnika psa označena kot pogojno primerna. Redni veterinarski pregledi hrbtenice po petem letu starosti so zato pri cardiganu smiselni tudi brez očitnih znakov težav.

Prednosti in slabosti