Šarpej (Shar Pei)

O pasmi

Samosvoj pes, ki naklonjenosti ne deli z vsakomer

Šarpej svojo navezanost pokaže redkeje in bolj zadržano kot večina pasem – doma lahko deluje mehko in vdano enemu človeku ali družini, do tujcev pa ostaja hladen in nezaupljiv, dokler se sam ne odloči, da si je nekdo zaslužil njegovo pozornost. Taka drža ni znak agresivnosti, temveč prirojena samostojnost: šarpej ne prosi za pozornost in tudi ne mara, da mu jo kdo vsiljuje, naklonjenost pa raje pokaže s tem, da ostane v bližini, kot z izlivi dobrodošlice.

Kmečki čuvaj iz južne Kitajske

Pasma izvira z območja province Guangdong na jugu Kitajske, kjer je dolgo služila kot vsestranski kmečki pes – čuvala je posestvo, lovila škodljivce in spremljala kmete pri delu, kar pojasnjuje kombinacijo budnosti, vzdržljivosti in samozadostnosti, ki jo šarpej ohranja še danes. Ime pasme v prevodu pomeni približno »peščena koža«, kar se nanaša na značilno hrapavo teksturo kratke dlake, guba na koži in majhna, nazaj položena ušesa pa so del prepoznavnega videza, ki ga sodobni vzrejni standardi natančno opisujejo in ohranjajo.

Skoraj izginula pasma, rešena v dvajsetem stoletju

V sedemdesetih letih 20. stoletja je šarpej zaradi razmer na Kitajskem veljal za eno najredkejših pasem na svetu, preživel pa je predvsem po zaslugi peščice vzrejevalcev v Hongkongu in ZDA, ki so ga rešili pred izumrtjem. Ameriški kinološki klub (AKC) je pasmo uradno priznal leta 1992, kar je šarpeja dokončno umestilo med priznane svetovne pasme.

Dve teksturi dlake, ena skupna posebnost

Uradni standard pasme priznava dve teksturi kratke dlake – izjemno kratko in bodičasto »horse coat« ter nekoliko daljšo, a še vedno kratko »brush coat« – obe pa sta enako nezahtevni za vsakodnevno krtačenje. Ne glede na teksturo dlake ostaja modro-črn jezik ena redkih pasjih posebnosti, ki jo šarpej deli le z redkimi drugimi pasmami, in ni povezana z zdravjem ali nego, temveč je preprosto del njegove genetike.

Vzgoja: dosledna roka, ne fizična moč

Šarpej se najbolje odziva na mirno, dosledno in spoštljivo vodenje, medtem ko grobe ali silovite metode praviloma sprožijo trmo ali umik, ne pokorščine. Zgodnja in obsežna socializacija z ljudmi, psi ter različnimi okolji je pri tej pasmi še posebej pomembna, saj se njegova naravna zadržanost do tujcev brez nje lahko razvije v pretirano sumničavost ali plašnost, kratke in dosledno ponavljajoče se vaje z nagrajevanjem pa običajno delujejo bolje kot dolge in zahtevne seje. Obisk tečajev socializacije za mladiče je pri tej pasmi še posebej koristen, saj mladiču ponudi nadzorovana srečanja z neznanci, ki jih kasneje v življenju sam ne bo iskal.

V družini zanesljiv, do neznanih psov previden

Do otrok, s katerimi odrašča, je šarpej večinoma potrpežljiv in miren, čeprav ni posebej igriva pasma in naklonjenosti ne kaže z izlivi, zato mlajši otroci potrebujejo nadzor in nežen pristop, ne pa strahu pred agresivnostjo. Z manjšimi živalmi, s katerimi odrašča od mladička, se praviloma dobro razume, do neznanih psov pa je lahko neprijazen, zato so nova srečanja vredna previdnosti in postopnega uvajanja.

Gube niso le okrasek, temveč dnevna naloga

Kratka dlaka šarpeja sama po sebi zahteva le malo krtačenja, resnično nego pa terjajo kožne gube, ki jih je treba redno pregledovati, sušiti in po potrebi čistiti – sicer se v njih nabira vlaga, kar ustvarja ugodno okolje za bakterijske in glivične okužbe. Enako pozornost potrebujejo predeli okoli oči, gobčka in repa, kjer je koža pogosto najbolj nagubana, zato je nego smiselno vključiti v redno tedensko rutino, ne le takrat, ko se pojavijo že vidne težave.

Entropij in kožne okužbe kot znane šibke točke

Zaradi gub na obrazu je pri šarpeju povečano tveganje za entropij, stanje, pri katerem se očesna veka zavije navznoter in dlačice dražijo roženico, kar zahteva veterinarsko oceno in pogosto kirurško korekcijo. Pri mladičih z izrazitimi gubami okoli oči veterinar občasno začasno »priveže« veko, da prepreči trajno poškodbo roženice, dokler se glava ne izoblikuje. Pasma je nagnjena tudi k ponavljajoči se vročini, znani kot družinska šarpejska vročica, zato je pri nepojasnjeni povišani telesni temperaturi ali otekanju sklepov priporočljivo čim prej poiskati veterinarsko pomoč. Priporočljivo je tudi redno preverjati ušesa in okolico oči, saj lahko gube ovirajo naravno prezračevanje kože in pospešijo draženje.

Miren v stanovanju, a ne pasma za začetnika

V notranjih prostorih je šarpej razmeroma miren in tih pes z zmernimi potrebami po gibanju, zaradi česar lahko udobno živi tudi v stanovanju ob rednih dnevnih sprehodih. Njegova samostojnost, nagnjenost k trmi in zahtevna redna nega kožnih gub pa pomenijo, da pasmo praviloma priporočamo izkušenim lastnikom psov, ne pa popolnim začetnikom, ki se šele učijo brati pasje signale in vzpostavljati dosledna pravila.

Prednosti in slabosti