Portugalski vodni pes (Portuguese Water Dog)

O pasmi

Portugalski vodni pes (Portuguese Water Dog) je delovna pasma z juga Portugalske, ki je v zadnjih petnajstih letih po svetu najbolj znana kot pasma Boa in Sunny, dveh psov, ki sta živela v Beli hiši z družino nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame. Gre za atletskega, izjemno inteligentnega psa srednje do večje velikosti, vzrejenega za trdo delo ob boku ribičev na Algarve - ne za mirno življenje na kavču. Njegova kodrasta ali valovita dlaka res zelo malo linja, a to še ne pomeni, da je popolnoma nealergena, sam pes pa zahteva veliko več telesne aktivnosti in nege, kot marsikdo pričakuje.

Ribiški pes z Algarve

Pasma izvira iz ribiških vasi na portugalski obali Algarve, kjer so zapisi o psih s podobnim opisom znani že iz leta 1297. Ribiči so pse uporabljali za povsem konkretna opravila: potapljanje za izgubljenimi mrežami in orodjem, priganjanje rib proti mrežam ter preprečevanje, da bi ribe pobegnile iz mrež. Poleg tega so psi delovali kot nekakšni vodni sli - prenašali so sporočila in predmete med čolni ali med čolnom in obalo ter čuvali opremo, ko so bili ribiči na kopnem. Za to delo imajo plavalno kožico med prsti, ki jim je vidna še danes in pomaga pri plavanju. Ko je pasma v začetku 20. stoletja skoraj izumrla, jo je pred izginotjem rešil portugalski ladjar Vasco Bensaude, čigar pes Leão, rojen leta 1931, velja za temeljnega očeta sodobne pasme in podlago za prvi pisni standard.

Kodrasta ali valovita dlaka

Standard priznava dve različici dlake: kodrasto, ki tvori zbite, cilindrične kodre brez leska, in valovito, ki pada v mehkejših valovih z rahlim sijajem. Nekateri psi imajo mešano dlako - kodrasto po telesu, valovito na ušesih in repu. Gre za enoslojno dlako brez podlanke, ki jo pes zelo malo linja, zato pogosto slišimo, da je pasma "hipoalergena". To je poenostavljeno: nobena pasma psov ni znanstveno dokazano popolnoma nealergena, saj alergeni niso vezani le na dlako, temveč tudi na kožne luske, slino in urin. Manj linjanja res pomeni manj raznašanja alergenov po stanovanju, kar marsikateremu alergiku olajša sobivanje s psom, ni pa to zagotovilo. Gosta dlaka se brez rednega krtačenja večkrat na teden hitro zapleta v vozle, zato večina lastnikov psa - podobno kot pri pudlju - vodi k profesionalnemu pasjemu frizerju na striženje približno vsakih 6 do 8 tednov, kar je reden in ne poceni del skrbi za psa.

Energija delovnega psa

Portugalski vodni pes ni bil vzrejen za to, da leži pred kaminom - bil je vzrejen za cele dneve aktivnega dela na vodi, in ta energija je ostala. Odrasel pes potrebuje vsaj eno uro intenzivne telesne aktivnosti na dan, idealno s plavanjem, ki mu je naravno blizu, poleg tega pa tudi veliko miselnih izzivov, saj gre za izjemno inteligentno in hitro naveličano pasmo. Brez zadostne aktivnosti in ukvarjanja psi razvijejo neželeno vedenje, od uničevanja predmetov do pretiranega lajanja. Prav podcenjevanje teh potreb je pogosta past kupcev, ki si psa izberejo predvsem zaradi asociacije na slavne pse Bele hiše, ne pa zaradi realnega vpogleda v to, kako zahteven je ta pes v vsakdanjem življenju.

Zakaj je gensko testiranje pomembno

Pasma ima dve dobro dokumentirani, pasemsko specifični dedni bolezni, za kateri obstaja zanesljiv DNK-test. Prva je GM1 gangliozidoza, redka in usodna presnovna bolezen živčevja, pri kateri se med 5. in 6. mesecem starosti pojavijo hujšanje, motnje koordinacije in tresenje, bolezen pa je neozdravljiva. Dedovanje je avtosomno recesivno - bolezen se pokaže le, če sta oba starša prenašalca okvarjene različice gena. Testiranje je na voljo od poznih 1980. let, do leta 1999 pa je bilo izpopolnjeno v visoko natančen DNK-test. Takrat ocenjena pogostost prenašalcev v pasmi je znašala okoli 6 odstotkov; dosledno testiranje pri vzreji od takrat pomaga ta delež zmanjševati in preprečevati nova obolela legla. Druga bolezen je mladostna dilatativna kardiomiopatija, prav tako avtosomno recesivna bolezen srca, pri kateri lahko na videz zdravi mladički nenadoma umrejo zaradi srčnega popuščanja med drugim tednom in približno osmim mesecem starosti. Zanjo obstaja povezan gensko-markerski test, sistematično testiranje vzrejnih psov pa je danes v Severni Ameriki naredilo prenašalce te bolezni redke. Za lastnike psov iz preverjenih, testiranih linij to niso razlogi za skrb, so pa nujen del odgovorne vzreje - vsak bodoči lastnik naj pri vzrejitelju preveri rezultate testov staršev.

Sklepi in splošno zdravje

Poleg dveh genetskih posebnosti se pri pasmi, tako kot pri mnogih srednje velikih do večjih psih, lahko pojavi displazija kolka, zato odgovorni vzrejitelji pse pred vzrejo rentgensko preverijo po metodah OFA, PennHIP, BVA ali FCI. Sicer gre za razmeroma robustno pasmo s pričakovano življenjsko dobo 11 do 13 let, če je le deležna dovolj gibanja in kakovostne prehrane.

Pes iz Bele hiše

Leta 2009 je senator Ted Kennedy, sam velik ljubitelj pasme, družini Obama podaril mladička po imenu Bo - izbira je delno padla na to pasmo tudi zato, ker hčerka Malia trpi za alergijami, portugalski vodni psi pa veljajo za manj problematične za alergike. Leta 2013 se jima je pridružila še psička Sunny. Oba psa sta bila do konca predsedovanja leta 2017 vidna spremljevalca družine na uradnih dogodkih in v Beli hiši, kar je pasmi prineslo ogromno svetovne prepoznavnosti - Sunny je poginila septembra 2026 pri 14 letih. Ta prepoznavnost je marsikoga navdušila za pasmo, hkrati pa pogosto zamegli dejstvo, da gre za zahtevnega delovnega psa in ne za dekorativnega hišnega ljubljenčka.

Družinski spremljevalec

Kljub delovni preteklosti je portugalski vodni pes v družinskem okolju prijazen, navezan in razigran spremljevalec, ki se praviloma dobro razume z otroki, če je od malih nog primerno socializiran. Zaradi izrazitega lovskega nagona do plena pa ni nujno zanesljiv v družbi manjših živali, kot so mačke, glodalci ali ptice - z drugimi psi se navadno razume dobro, pri manjših sostanovalcih pa je previdnost na mestu. Je zvest in pozoren pes, ki potrebuje veliko stika z družino in slabo prenaša dolge ure osamljenosti.

Za koga je primeren

Portugalski vodni pes je odlična izbira za aktivno družino ali posameznika, ki živi dejaven življenjski slog ob vodi ali v naravi, ima čas za dnevno gibanje in redno nego dlake ter si lahko privošči občasne stroške profesionalnega striženja. Manj primeren je za stanovanjsko življenje brez vrta, za lastnike, ki so večino dneva odsotni, in za popolne začetnike, ki se prvič srečujejo z lastništvom psa - zahtevna nega dlake, visoke potrebe po aktivnosti in nujnost razumevanja genetskega testiranja pri nakupu mladička terjajo izkušenega in angažiranega lastnika.

Prednosti in slabosti