Papilon (Papillon)

O pasmi

Papilon je majhna francosko-belgijska salonska pasma, ki jo takoj prepoznamo po velikih, pokončnih ušesih z dolgimi resami - videti so kot razprta metuljeva krila, po katerih je pasma dobila ime. Uradni standard (FCI št. 77) navaja Francijo in Belgijo kot državi izvora, poleg klasične pokončnoušesne oblike pa priznava tudi različico s povešenimi ušesi, imenovano falen. Papiloni so kljub drobni, krhki postavi eni najbolj inteligentnih in vsestranskih med toy pasmami - radi se učijo, so pozorni in presenetljivo atletični, kar dokazujejo tudi uspehi na agility tekmovanjih.

Od kod ime metulj

Ime papilon izhaja iz francoske besede za metulja. Pokončna ušesa, obrobljena z dolgimi svilnatimi resami in nagnjena pod kotom približno 45 stopinj, dejansko spominjajo na razprta metuljeva krila - to poudarjata tako standard AKC kot FCI. Pasma pa ni imela vedno takšnih ušes: do konca 19. stoletja so bila pri vseh predstavnikih te salonske pasme povešena, podobna moljevim krilom, zato so jih klicali falen (phalène, francosko za molja). Ko je konec 19. stoletja med vzreditelji postala moderna pokončna oblika ušes, se je zanjo uveljavilo ime papilon, medtem ko je povešenoušesna oblika obdržala ime falen. Danes oba šteje isti standard kot dve varieteti iste pasme.

Prefinjena zgodovina na dvorih

Predniki papilona so bili priljubljeni na evropskih dvorih že stoletja, kar dokumentira tudi zgodovinski pregled kluba Papillon Club of America: majhne salonske špance zasledimo na slikah starih mojstrov vse od začetka 16. stoletja, med drugim pri Tizianu, pozneje pa jih je slikal Pierre Mignard, dvorni slikar Ludvika XIV., na portretih francoskega plemstva. Priljubljenost na dvorih je vzrediteljem zagotavljala stalno povpraševanje, kar je pasmo ohranilo skozi stoletja. Velja previdnost: natančnega razmerja med takrat upodobljenimi psi in današnjim standardom papilona ni vedno mogoče dokazati, gre pa za enega bolje dokumentiranih primerov dolge zgodovine pasjih pasem v evropski umetnosti.

Bolj atletičen, kot je videti

Zaradi drobne, dekorativne zunanjosti papilona pogosto podcenjujemo, a gre za enega najbolj treniranih toy psov. Uradni standardi ga opisujejo kot živahnega, pozornega in vsestranskega, vzrediteljska društva pa ga uvrščajo med najbolj učljive med malimi pasmami - hitro se uči novih ukazov in rad sodeluje. Papiloni redno tekmujejo in dosegajo vrhunske rezultate na agility tekmovanjih ter v poslušnosti, kjer njihova majhnost in okretnost, presenetljivo, postaneta prednost, ne ovira.

Gibanje in miselni izzivi

Kljub atletičnosti papilon ne potrebuje ur teka - britanska veterinarska dobrodelna organizacija PDSA navaja, da za zadovoljnega psa zadostuje že približno 30 minut gibanja na dan. Pomembnejša od količine je raznolikost: sprehodi, igra z aportiranjem, vaje poslušnosti ali preprost agility poligon doma preprečujejo dolgčas, ki se pri tej bistri pasmi hitro pokaže kot kopanje, lajanje ali destruktivno vedenje. Zgodnja in dosledna vzgoja z metodami pozitivne krepitve dobro izkoristi njihovo željo po ugajanju in radovednost.

Zdravje: kolena in zobje

Tako kot pri številnih pasjih malčkih je tudi pri papilonu povečano tveganje za izpah kolenske pogačice (patelarno luksacijo) - stanje, pri katerem pogačica zdrsne iz svoje leže, kar lahko povzroči občasno 'poskakujočo' šepavost. PDSA to stanje uvršča med znane dedne bolezni pri pasmi, resnost pa se giblje od blage in neopazne do take, ki zahteva operacijo - gre torej za povečano verjetnost, ki jo je vredno spremljati pri veterinarju, ne za nujnost. Papiloni so, tako kot večina zelo majhnih pasem, uvrščeni tudi med pasme s povečanim tveganjem za obolenja zobmesnega tkiva (periodontalno bolezen); ena od analiz podatkov ameriške veterinarske mreže Banfield jih uvršča med deset pasem z največjim tveganjem. Redno čiščenje zob doma in pri veterinarju zato ni odveč.

Nega svilnate dlake

Dolga, svilnata dlaka papilona je brez poddlake, zato se manj kodra in redkeje zapleta kot pri marsikateri drugi dolgodlaki pasmi. PDSA priporoča ščetkanje približno dva- do trikrat na teden, kar navadno zadostuje za urejen videz in preprečuje zapletanje dlake za ušesi, na prsih in na 'hlačkah' zadnjih nog. Ker gre za drobno pasmo, je smiselno redno pregledovati tudi kremplje, ušesa in zobe - slednje zaradi že omenjenega tveganja za zobne obloge.

Primeren za družino?

Papilon je po naravi prijazen in se dobro ujame z ljudmi vseh starosti, a njegova drobna, 'fino kockasta' telesna zgradba - tako jo opisuje standard AKC - pomeni, da ga lahko že nerodno ravnanje poškoduje. Zato ni najboljša izbira za družine z zelo majhnimi otroki, ki še ne znajo ravnati z majhnimi živalmi nežno; s starejšimi, poučenimi otroki težav praviloma ni. Zgodnja in dosledna socializacija s tujimi ljudmi, zvoki in okolji pomaga, da papilon ostane samozavesten in ne postane plašen ali pretirano oprezen.

Prednosti in slabosti