O pasmi
Novoškotski prinašalec (nova scotia duck tolling retriever, v žargonu pogosto le toller) je srednje velik lovski pes lisičjega videza, vzrejen v Novi Škotski v Kanadi za tehniko lova, po kateri je dobil ime. FCI je pasmo dokončno priznal leta 1981 pod standardom št. 312, uvrščeno v 8. skupino (prinašalci, dvigalci divjadi in vodni psi). Gre za najmanjšega med prinašalci, kar skupaj z njegovo vsestransko delovno naravo pojasnjuje, zakaj ga marsikdo napačno oceni za manj zahtevnega, kot v resnici je.
Lov s premamljanjem, po katerem je pasma dobila ime
"Tolling" pomeni igranje ob robu vode – pes s skakanjem, aportiranjem palice ali druge igrače in tekanjem po bregu vzbudi radovednost rac na vodi, ki priplavajo bliže, da bi ga opazovale, s čimer pridejo v doseg lovske puške. Gosta, vodoodporna dlaka rdeče do oranžne barve z belimi lisami na prsih, tacah in glavi ter plavalne kožice med prsti so neposredna prilagoditev na to delo: pes mora prenesti dolge ure v mrzli vodi in učinkovito plavati. Tudi psi, ki nikoli niso videli lovske puške, ohranjajo močan nagon po tem delu in "nikoli ne nehajo hoteti delati", kot pasmo opisujejo viri AKC in NSDTRC-USA.
Ni pasma za stanovanje niti za prvega psa
Toller potrebuje več ur dnevnega gibanja, plavanja in miselnih izzivov, zato stanovanje brez dostopa do večjega vrta ali redne vodne aktivnosti zanj ni primerna postavitev. Zaradi visoke delovne gnanosti pasma tudi ni priporočljiva za prve lastnike psa – potrebuje izkušenega, aktivnega skrbnika, ki mu bo znal zagotoviti dovolj fizične in miselne obremenitve, sicer se energija psa pogosto sprosti v uničevalnem vedenju, kot je grizenje pohištva ali kopanje po vrtu. Šport, kot sta agility ali dummy delo, je za to pasmo pogosto boljša izbira kot le dolg sprehod.
"Tollerjev krik" ni znak bolečine ali agresije
Pasma je znana po posebnem, visokem, skoraj tulečem glasu, ki ga psi oddajo v vzburjenju – na primer ob prihodu lastnika domov ali med igro. Ta "toller scream" je normalna oblika vokalizacije in ne kaže na bolečino ali agresivnost, čeprav lahko preseneti osebo, ki tega glasu od psa še ni slišala. Bodoči lastniki v strnjenih naseljih naj to lastnost upoštevajo že pred nakupom.
Predan družini, zadržan do tujcev
Toller je do svoje družine odprt in izrazito navezan pes, do neznancev pa je po naravi zadržan. Zgodnja in dosledna socializacija v času mladiča je zato pri tej pasmi pomembnejša kot pri mnogih drugih prinašalcih, saj brez nje zadržanost do tujcev lahko preraste v pretirano plašnost. Redno srečevanje z novimi ljudmi in okolji v prvih mesecih življenja je zato del odgovorne vzgoje, ne le priporočilo.
Otroci in druge živali: pravi lovski nagon je prisoten
Z otroki se toller praviloma dobro razume, a njegova razigranost je lahko za manjše otroke, zlasti malčke, premočna, zato je nadzor pri igri priporočljiv. Z živalmi, s katerimi odrašča, se navadno dobro ujame, vendar gre za pasmo z resnično lovsko dediščino – plenilski nagon do manjših živali, ki jih pes ne pozna kot člane gospodinjstva, je pri tollerju realno prisoten in ne le teoretična možnost, zato je pri srečanjih z drobnimi hišnimi ljubljenčki drugih ljudi smiselna previdnost.
Zdravje: povečano tveganje za avtoimunske bolezni
Pri tollerjih je zabeležena nadpovprečna pojavnost avtoimunskih obolenj, med njimi imunsko pogojene revmatične bolezni (IMRD) in na steroide odzivnega meningitisa-arteritisa (SRMA), kar potrjuje tudi študija, objavljena na PMC/NIH (pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11109178/). Lastniki naj bodo pozorni na simptome, kot so hromost, ki se seli med sklepi, bolečina pri dotiku vratu ali ponavljajoča vročina brez očitnega vzroka, in ob njih pravočasno poiščejo veterinarsko pomoč. Pasma sicer v povprečju živi 12 do 14 let, kar je za srednje velikega psa s tako visoko delovno aktivnostjo v pričakovanem razponu. Redni letni veterinarski pregledi so pri tollerju smiselni prav zaradi te nagnjenosti k avtoimunskim boleznim, tudi če pes zunanje deluje popolnoma zdrav.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
energičen, inteligenten, pozoren, željan ugajati, zadržan do tujcev
Komu je namenjena
aktivnim lastnikom in družinam, ki psa vsak dan zaposlijo z gibanjem, vodo in učenjem
Bivanje in prostor
hiša z ograjenim vrtom in dostopom do vode; stanovanje le ob več urah dnevne aktivnosti
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
izjemno učljiv in predan delu, najmanjši in najlaže obvladljiv med prinašalci, navdušen plavalec z vodoodbojno dlako
Na kaj biti pozoren
potrebuje več ur gibanja in miselnega dela na dan, značilen predirljiv tollerjev krik, nadpovprečna nagnjenost k avtoimunskim boleznim
Posebne opombe
Ime pasme izhaja iz lovske tehnike tolling: pes se ob bregu igrivo podi sem ter tja, radovedne race pa priplavajo na strelni domet. Toller je uradni pes kanadske province Nova Škotska. Pasma ima nadpovprečna zdravstvena tveganja: Addisonova bolezen je bila v zdravstveni raziskavi ugotovljena pri 1 % tollerjev, kar je desetkrat pogosteje kot pri pasji populaciji nasploh, avtoimunski tiroiditis prizadene do enega od šestih psov, progresivna atrofija mrežnice (PRA) pa okoli 7 %. Zato izbirajte vzreditelja z opravljenimi genetskimi testi in izvidi.