Novofundlandec (Newfoundland)

O pasmi

Novofundlandec je eden največjih pasjih velikanov, a za razliko od marsikatere orjaške pasme ni bil vzgojen za čuvanje ali vlečenje vozov, temveč za delo v ledeno mrzli vodi severnega Atlantika. Pasma se je razvila na otoku Newfoundland v Kanadi, kjer so jo ribiči stoletja uporabljali kot delovnega partnerja na morju in na kopnem. Vzdevek 'nežni velikan' si je prislužil zaradi umirjene narave, a gre za telesno izjemno zmogljivega psa: plavalne kožice med prsti in gost, vodoodporen dvoplastni kožuh sta resnični funkcionalni prilagoditvi, navedeni tudi v uradnem standardu pasme (AKC). Prav ta kombinacija - umirjeno vedenje in izjemna fizična moč - je pasmo skozi zgodovino naredila enako uporabno pri delu kot pri življenju ob družini.

Delovni pes z vodo v žilah

Zgodovina novofundlandca je tesno povezana z ribiškim gospodarstvom Newfoundlanda, kjer je pes vlečenje ribiških mrež iz vode, prenašanje vrvi med čolni in ladjami ter vlečenje vozičkov z ulovom na trg opravljal pogosto brez povodca, le na ustne ukaze. Njegova moč, vzdržljivost v mrzli vodi in sposobnost dolgega plavanja so ga naredile nepogrešljivega pri reševanju ljudi, ki so padli čez krov ali se utapljali blizu obale. Plavalne kožice med prsti in mastna, vodoodporna vrhnja dlaka z gosto poddlako sta neposredna posledica te vloge, kar navaja tudi uradni standard pasme (AKC).

Seaman - pes, ki je prehodil celino

Eden najbolj dokumentiranih novofundlandcev v zgodovini je Seaman, črni pes, ki ga je leta 1803 za 20 dolarjev kupil kapitan Meriwether Lewis. Seaman je bil edina žival, ki je z odpravo Lewisa in Clarka (1804-1806) prehodila celotno pot od reke Mississippi do Tihega oceana in nazaj. Po zapisih ameriškega Nacionalnega parkovnega servisa (NPS) je ponoči opozarjal na medvede in bizone, lovil divjad za hrano odprave in preživel celo hud ugriz bobra v zadnjo nogo. Njegova zgodba ostaja eden redkih dobro dokumentiranih zgodovinskih dokazov o vzdržljivosti in uporabnosti pasme.

Sloves 'nežnega velikana'

Ameriški kinološki klub (AKC) in nacionalni klub pasme novofundlandca njegovo sladko, potrpežljivo naravo štejeta za enega ključnih znakov pasme, od tod tudi ljudski vzdevek 'varuška' (nanny dog) za otroke. Gre za sloves, ki izhaja iz opažanj rejcev in kinoloških klubov skozi desetletja, ne za zagotovilo za vsakega posameznega psa. Ne glede na ta sloves velja splošno pravilo za vse orjaške pasme: pes, težak tudi do 68 kilogramov, lahko majhnega otroka nehote podre ali poškoduje zgolj z igro ali mahanjem repa, zato je nadzor odraslih ob srečanjih z majhnimi otroki obvezen, ne glede na to, kako umirjen je posamezni pes.

Zdravje: srce in ledvice

Novofundlandec je ena od pasem z dokazano povečano pojavnostjo subvalvularne aortne stenoze (SAS), prirojene srčne napake, pri kateri zožitev pod aortno zaklopko poveča obremenitev srca; pri hujši obliki lahko pride do nenadne smrti, pogosto pred drugim letom starosti. Veterinarska bolnišnica Univerze Severne Karoline navaja mutacijo v genu PICALM, dedovano avtosomno recesivno, s približno 80-odstotno penetranco. Druga pomembna dedna bolezen je cistinurija, motnja privzema aminokislin v ledvicah, ki vodi v nastanek sečnih kamnov; laboratorij PennGen Univerze Pensilvanije za pasmo ponuja gensko testiranje z brisom ustne sluznice. Nacionalni klub pasme priporoča obvezno testiranje na obe bolezni pred vzrejo.

Kolki, komolci in kratka življenjska doba

Tako kot pri drugih orjaških delovnih pasmah je tudi pri novofundlandcu pogosta displazija kolkov in komolcev, zato so rentgenski pregledi pred vzrejo standardna praksa. Pričakovana življenjska doba 8 do 10 let je za velikost pasme sicer v skladu s podatki več virov, a ostaja kratka v primerjavi z manjšimi pasmami - podatki zavarovalniških raziskav kažejo znatno višjo smrtnost do desetega leta starosti pri novofundlandcih kot pri psih povprečne velikosti. Bodoči lastniki naj zato od rejca vedno zahtevajo dokazila o pregledih kolkov, komolcev in srca pri starših gnezda.

Gosta dlaka in vročina

Gost, vodoodporen dvoplastni kožuh, ki novofundlandca varuje pred mrzlo vodo, pomeni tudi obilno spomladansko in jesensko odpadanje dlake ter potrebo po rednem, temeljitem krtačenju. Pasma je zaradi debele podlage in velike telesne mase občutljiva na vročino ter je med velikimi pasmami med bolj nagnjenimi k pregretju - v vročih mesecih potrebuje senco, hlad in omejeno telesno aktivnost. Novofundlandci tudi močno slinijo, kar je del standardne slike pasme in ne znak bolezni.

Komu je pasma primerna

Novofundlandec je najbolj srečen v družini s hišo, vrtom in dostopom do vode, kjer lahko izrazi naravno veselje do plavanja, v hladnejšem podnebju. Zaradi velikosti, obilnega slinjenja, zahtevne nege dlake ter potrebe po spremljanju dednih srčnih in ledvičnih bolezni ni pasma za začetnike niti za stanovanja. Kdor išče mirnega, predanega spremljevalca in je pripravljen na visoke stroške veterinarske oskrbe ter prostorske zahteve orjaške pasme, bo v novofundlandcu našel izjemno zvestega družinskega psa.

Prednosti in slabosti