Nemški špic (Kleinspitz, Mittelspitz, German Spitz)

O pasmi

Eden najstarejših evropskih tovarišev

Nemški špic izhaja iz srednjeevropske špic linije, ki jo kinološki viri uvrščajo med starejše evropske pasme, čeprav natančnega izvora ni mogoče z gotovostjo datirati. FCI pasmo vodi pod standardom št. 97, znotraj katerega ločimo več velikostnih razredov, med njimi manjšega Kleinspitza in srednje velikega Mittelspitza, ki si delita isti standard in se razlikujeta predvsem po višini v vihru. Manjše variante, kot je pomeranec, so pri nekaterih drugih kinoloških organizacijah vodene kot samostojna pasma, čeprav izvirajo iz iste špic linije.

Lisičji obraz in gosta dlaka

Prepoznaven je po koničastem, lisičjemu obrazu, pokončnih ušesih in gosti, štrleči dvojni dlaki, ki oblikuje značilno "ovratnico" okoli vratu. Dovoljenih je več barvnih variacij, standard Kennel Cluba pa izrecno izključuje barvo merle. Rep je gosto opredlan in ga pes nosi zavitega nad hrbtom, kar je skupaj s koničastimi ušesi ena od najbolj prepoznavnih lastnosti pasme. Dvojna dlaka pomeni tudi izrazito sezonsko linjanje, ko pes v nekaj tednih izgubi velik del podlanke.

Buden čuvaj v majhnem telesu

Stoletja je nemški špic služil kot čuvaj kmetij, domov in tovornih vozov, zato ostaja izjemno pozoren in hitro opozori na vsak nenavaden zvok ali obiskovalca. Ta budnost je del njegovega značaja, ne napaka, a brez usmerjanja lahko preide v pretirano lajanje. Do svoje družine je pasma prijazna in navezana, do tujcev pa lahko ostane nekoliko zadržana, dokler jih ne spozna. Prav ta kombinacija budnosti in navezanosti na družino je pasmo skozi stoletja naredila priljubljeno na kmetijah in v mestnih gospodinjstvih.

Nega dvojne dlake

Gosta dvojna dlaka zahteva redno krtačenje večkrat tedensko, pogosteje med sezonskim linjanjem. Standard Kennel Cluba izrecno prepoveduje strizenje ali oblikovanje dlake – dovoljeno je le urejanje dlake med blazinicami tačk in okoli zadnjice. Redno krtačenje poleg preprečevanja zapletanja pomaga tudi odstranjevati odmrlo dlako in ohranjati kožo zdravo.

Vzgoja in obvladovanje laježa

Nemški špic je bister in se hitro uči, kar ga naredi razmeroma preprostega za vzgojo tudi za neizkušenega lastnika. Glavni izziv je usmerjanje njegove naravne budnosti, saj dosledna zgodnja vzgoja pomaga omejiti prekomerno lajanje, ki bi sicer lahko postalo moteče, zlasti v strnjenih soseskah. Ukaz za tišino, naučen že v mladiču, je za to pasmo pogosto ena najbolj uporabnih vzgojnih veščin. Tudi kratke, večkratne vadbene seje čez dan delujejo bolje kot ena sama dolga.

Otroci, družina in druge živali

Nemški špic je navezan na svojo družino in ji zvest spremljevalec, vendar grobo ravnanje majhnih otrok lahko povzroči obrambno reakcijo, zato je druženje bolje nadzorovati. Do drugih hišnih živali je praviloma prijazen, kadar z njimi odrašča ali je zgodaj socializiran, do neznanih psov na sprehodu pa lahko zaradi čuvajske narave ostane nekoliko oprezen.

Stanovanjsko življenje v mestu

Majhna do srednja velikost in zmerne potrebe po gibanju naredijo nemškega špica eno bolj primernih pasem za življenje v mestnem stanovanju, pod pogojem, da lastnik obvladuje njegovo nagnjenost k lajanju, ki lahko v tesnem soseskem okolju povzroči nesoglasja. Dnevni sprehodi in redna igra kljub temu ostajajo pomembni, saj gre za budno in radovedno pasmo, ki potrebuje tudi mentalno zaposlitev. Igrače za reševanje problemov in kratke vsakodnevne vaje poslušnosti so za to budno pasmo še posebej koristne.

Zdravje in življenjska doba

Pri manjši varianti (Kleinspitz) je opisano tveganje za izpah pogačice, pri srednji (Mittelspitz) pa tudi za kolčno displazijo, opisane so tudi nekatere očesne bolezni. Pričakovana življenjska doba je razmeroma dolga, po podatkih Dogtime običajno med 13 in 15 let, kar pasmo uvršča med dolgoživejše manjše in srednje velike pse. Redni veterinarski pregledi in vzdrževanje primerne telesne teže dodatno pripomorejo k daljši in bolj zdravi starosti.

Prednosti in slabosti