Maltežan (Maltese)

O pasmi

Maltežan je pritlikava družabna pasma, prepoznavna po čisto beli, dolgi svilnati dlaki in izvoru v pristaniščih osrednjega Sredozemlja, od koder izhaja tudi ime pasme - to po najbolj uveljavljeni razlagi ne pomeni nujno otoka Malta, temveč izhaja iz semitske besede, ki pomeni pristanišče ali zavetje. Gre za enega manjših psov na svetu, saj tehta le 3-4 kg in meri 20-25 cm v vihru, kljub temu pa je živahen, pogumen in izjemno navezan na svojo družino. Njegova glavna posebnost - dolga bela dlaka - je hkrati največja skrb lastnika, saj zahteva dnevno nego, medtem ko je drobna telesna zgradba razlog, da potrebuje nežno ravnanje in premišljeno socializacijo.

Izvor in zgodovina

Po uradnem standardu Mednarodne kinološke zveze (FCI) izvira pasma iz osrednjega Sredozemlja, botrstvo nad standardom pa ima Italija. Ime maltežan po tej razlagi ne dokazuje izvora z otoka Malta, temveč izhaja iz semitskega korena màlat, ki pomeni pristanišče ali zavetje - isti koren najdemo tudi v imenih drugih obmorskih krajev tega območja. Predniki teh psov naj bi živeli v pristaniščih in na ladjah, kjer so lovili miši in podgane. Majhne pse podobnega tipa omenjajo že antični viri iz časa Aristotela (4. stoletje pr. n. št.) pod latinskim imenom canes melitenses, znani pa naj bi bili tudi v stari Rimu kot spremljevalci imenitnih žensk. Koliko od tega je zgodovinsko natančno dokazano in koliko gre za poznejšo olepšano legendo, ostaja med kinologi predmet razprave.

Videz in dlaka

Maltežan je majhen pes podolgovatega telesa s ponosno držo glave, njegov zaščitni znak pa je gosta, sijoča, popolnoma bela dlaka brez podlanke, ki pada naravnost do tal kot plašč. Dovoljen je le rahel slonokoščen odtenek, medtem ko so druge barve po standardu izločilna napaka. Ker dlaka nima podlanke, pasma slabo prenaša mraz in skoraj ne dlakuje po stanovanju, kar jo naredi zanimivo za osebe, ki iščejo psa z manj dlakami po hiši - a to ni enako hipoalergenosti, ki je pri nobeni pasmi ni mogoče znanstveno zagotoviti.

Nega dlake

Dolga svilnata dlaka je največja negovalna zahteva te pasme. Po priporočilih ameriškega kluba lastnikov maltežanov (American Maltese Association) potrebuje pes dnevno enkratno krtačenje s ščetko z žicami ali kovinskim glavnikom, sicer se dlaka hitro zapleta v vozle tik ob koži, ti pa lahko povzročijo draženje ali okužbo kože. Poleg domače nege je priporočljivo tudi redno obiskovanje profesionalnega frizerja. Lastnikom, ki si ne morejo ali ne želijo vzeti časa za dolgo razstavno dlako, isti klub kot uveljavljeno alternativo priporoča krajšo pasjo pričesko, znano kot puppy cut, ki je enostavnejša za vzdrževanje, a zahteva redno obnavljanje pri frizerju.

Solzenje in madeži okoli oči

Rjavkasti madeži pod očmi so pri belodlakih pasmah, kot je maltežan, pogosta in dobro dokumentirana skrb. Po pojasnilih ameriškega kluba lastnikov gre za posledico čezmernega solzenja (epifora), pri čemer barvilo v solzah, imenovano porfirin, ob stiku z zrakom in vlago obarva dlako, k madežem pa lahko prispevajo tudi kvasovke na vlažni dlaki. Glavni vzrok je največkrat anatomski: ozki in zaviti solzni kanalčki ter oblika vek, ne zgolj prehrana, čeprav lahko prehranske alergije solzenje dodatno poslabšajo. Veterinar naj pred kozmetičnim reševanjem izključi tudi druge vzroke solzenja, kot so vraščene trepalnice, okužba ali zamašen solzni kanal.

Temperament

Standard FCI opisuje maltežana kot živahnega, ljubečega, zelo mirnega in zelo inteligentnega psa. V praksi je to pes, ki se močno naveže na svojo družino, rad je v njeni bližini in ob daljši samoti lahko postane tesnoben ali glasen. Kljub drobni postavi ne kaže strahu in je pogosto igriv ter poln samozavesti - to lahko brez zgodnje socializacije preraste v pretirano zaščitniško ali glasno vedenje do tujcev in večjih psov, znano tudi kot sindrom malega psa.

Zdravstvena tveganja

Po podatkih veterinarske bolnišnice VCA je izpah pogačice (patelarna luksacija) pri maltežanu genetsko pogojen in med pogostejšimi ortopedskimi težavami pasme, pojavlja pa se že pri mladih psih. Maltežan velja tudi za eno od pasem s povečanim tveganjem za prirojeno portosistemsko obvodnico jeter, pri čemer raziskave kažejo, da imajo prizadeti psi te pasme lahko višje izhodiščne vrednosti žolčnih kislin kot druge pasme, kar lahko oteži diagnostiko. Zaradi majhne čeljusti in razmeroma velikih zob so pri malih pasmah, tudi pri maltežanu, pogostejše tudi obolenja dlesni in zob, zato veterinarji priporočajo redno čiščenje zob in nadzor ustne votline že od mladosti.

Primernost za otroke

Maltežan je zaradi svoje drobne telesne teže (3-4 kg) občutljiv na grobo ravnanje, zato veterinarski viri opozarjajo, da je primernejši za družine s starejšimi, umirjenimi otroki kot za tiste z malčki ali zelo razigranimi otroki. Majhni otroci pogosto nimajo dovolj koordinacije, da bi psa varno dvignili ali z njim ravnali, kar lahko privede do padca ali poškodbe psa. Kadar je pes v hiši z majhnimi otroki, je zato priporočljiv stalen nadzor in učenje otrok o nežnem ravnanju z živaljo.

Za koga je primeren

Zaradi majhnosti in razmeroma nizkih potreb po gibanju je maltežan primeren za življenje v stanovanju, dovolj mu je nekaj krajših sprehodov in igra v zaprtem prostoru. Zaradi prijaznega, prilagodljivega značaja velja tudi za primerno pasmo za lastnike začetnike, a je treba upoštevati, da zahtevna nega dlake in včasih trmasto učenje higienskih navad terjata veliko časa in potrpljenja - kdor tega ne zmore zagotoviti, naj razmisli o krajši pasji pričeski ali drugi pasmi.

Prednosti in slabosti