Mali koder (mali pudelj, Miniature Poodle)

O pasmi

Mali koder, mednarodno znan kot Miniature Poodle, je pomanjšana različica pudlja, ki jo na portalu najdete tudi v izvedbi standardni pudelj (velika velikost). Gre za isto pasmo - vse velikosti pudlja izhajajo iz istih korenin - a mali koder ima s svojo manjšo postavo (28-38 cm, 5-9 kg) tudi svojo delovno zgodovino in zdravstvene posebnosti, zaradi katerih si zasluži samostojen opis. Bister, živahen in izjemno učljiv spremljevalec je priljubljen tako v mestnih stanovanjih kot na pasjih tekmovanjih po vsej Evropi.

Od tartufov do cirkuške arene

Mali koder ni ločena pasma, temveč pomanjšana različica standardnega pudlja - v Franciji so ga v 18. stoletju vzredili manjšega, da bi ustrezal željam meščanov v Parizu in drugih evropskih mestih. Manjša postava in izjemno fin voh sta pudlja naredila priljubljenega tudi kot lovca na tartufe: zapisi iz 19. stoletja opisujejo, kako so pse od zgodnje mladosti urili, naj tartufe izkopljejo in previdno prinesejo lastniku, pri čemer njihove majhne, mehke tace gomoljev niso poškodovale tako kot težje pasme. Po francoski revoluciji je pudelj zaradi svoje učljivosti in razgibane pojave postal tudi zvezda potujočih cirkusov po vsej Evropi, kjer je pogosto nastopal s pisanimi pompomi na glavi.

Ena pasma, štiri velikosti

Krovna kinološka zveza FCI (standard št. 172) pudlja uvršča v skupino 9 (spremljevalni in društveni psi) kot eno samo pasmo s štirimi velikostnimi razredi: veliki (nad 45-60 cm), srednji (nad 35-45 cm), mali oziroma koder (nad 28-35 cm) in pritlikavi (nad 24-28 cm). Mali koder mora po standardu delovati kot 'pomanjšana replika' srednjega pudlja, ohranjati enake proporce in ne sme kazati znakov pritlikavosti. Ameriški kenel klub (AKC) priznava tri velikosti - standardno, malo (miniature) in pritlikavo (toy) - vse po istem standardu, ki se razlikuje le v višini: mali koder meri od dobrih 25 do 38 centimetrov v vihru.

Kodrasta dlaka, ki ne dlakuje

Dlaka malega koderja je gosta, kodrasta in trde teksture - enaka kot pri standardnem pudlju, razlikuje se le v manjši količini dlake, ki jo je treba striči. Ker pudelj skoraj ne dlakuje, ampak odmrlo dlako zadrži v kodrih, jo je treba redno, vsaj vsakih štiri do šest tednov, profesionalno striči, med tem pa dlako česati nekajkrat tedensko, sicer se hitro zapleta v cule. Redna nega dlake velja za eno najzahtevnejših opravil pri lastništvu psa te velikosti.

Bister, učljiv in vsestranski

Mali koder velja za eno najbolj učljivih pasem sploh. Po besedah predstavnice ameriškega Poodle Club of America je pudelj 'najvsestranejša pasma', ki poleg razstav uspešno tekmuje v vseh pasjih športih, od agilnosti in poslušnosti do sledenja. Njegova inteligenca in želja po ugajanju ga uvrščata med pogosto izbrane pasme za terapevtske in asistenčne pse - tudi v mali izvedbi, kjer je poleg učljivosti dragocena še kompaktna velikost, primerna za delo v zaprtih prostorih, kot so bolnišnice in domovi za starejše.

Zdravje: posebnosti majhne velikosti

Za razliko od standardnega pudlja, pri katerem so pogostejše težave povezane z veliko telesno maso (zasuk želodca, Addisonova bolezen), so pri malem koderju bolj v ospredju zdravstvene težave, značilne za majhne pasme. Izpah pogačice (patelarna luksacija) je pri malih in pritlikavih pudljih pogosta dedna ortopedska motnja, zato ameriška zdravstvena baza CHIC za male in pritlikave pudlje - ne pa za standardne - zahteva obvezen pregled kolenskega sklepa. Pogosta je tudi kolabirajoča sapnica, oslabitev hrustančnih obročev sapnika, ki se kaže s suhim, 'gosjim' kašljem in prizadene predvsem manjše pasme srednjih in starejših let. Tretja pomembna dedna bolezen je napredujoča atrofija mrežnice (PRA): pri malih in pritlikavih pudljih gre najpogosteje za obliko prcd-PRA, katere povzročitveno mutacijo so odkrili leta 1998, DNK test nanjo pa je pri teh dveh velikostih obvezen pogoj za certifikat CHIC, medtem ko pri standardnih pudljih PRA pogosteje povzroča druga, še neopredeljena genetska oblika.

Bivanje z malim koderjem

Mali koder je prilagodljiv in se dobro znajde v stanovanju, saj potrebuje predvsem dnevno gibanje in miselne izzive, ne toliko prostora. Z družino se rad poveže in je zvest spremljevalec, a zaradi majhne, občutljive telesne zgradbe potrebuje nadzorovano druženje z majhnimi otroki, ki ga lahko nehote poškodujejo z grobim ravnanjem - z večjimi, umirjenimi otroki se praviloma dobro razume. Podobno velja za druge hišne živali: ob pravilni, postopni socializaciji se navadno dobro ujame z drugimi psi in mačkami, priporočljiv pa je nadzor pri srečanjih z veliko večjimi psi.

Za koga je primeren

Zaradi inteligence, učljivosti in razmeroma mirnega temperamenta je mali koder pogosto priporočen tudi prvim lastnikom psa, če se ti zavedajo obveznosti rednega striženja in nege dlake. Primeren je za aktivne posameznike in družine, ki cenijo pametnega, vsestranskega psa v kompaktni, stanovanju prijazni velikosti.

Prednosti in slabosti