O pasmi
Zgodba, ki se je začela z vodičko za slepe
Labradoodla je leta 1989 v Avstraliji ustvaril Wally Conron, takratni vodja vzrejnega programa avstralskega kluba za vodniške pse, ko je iskal psa vodiča za slepo žensko, katere mož je bil alergičen na dlako. Križanje labradorskega retriverja s pudljem naj bi po njegovi zamisli združilo delovne sposobnosti labradorja z dlako pudlja, ki manj draži alergije. Conron je kasneje javno obžaloval, da je s tem "odprl Pandorino skrinjico" – priljubljenost, ki jo je ustvaril, je pripeljala tudi do vzrejiteljev brez ustreznega znanja ali zdravstvenega testiranja staršev, kar so posledice pogosto prepuščene naključju za poznejše lastnike. Danes je labradoodel eden najbolj razširjenih pudljevih križancev na svetu, čeprav zgodba o njegovem nastanku ostaja opomin, da priljubljenost sama po sebi ne pomeni tudi urejene vzreje.
Ni uradno priznana pasma, zato velikost precej variira
Labradoodel pri FCI ni voden kot pasma in nima uradnega standarda, saj gre za križanca dveh pasem, ne za genetsko ustaljeno populacijo. To se najbolj opazi pri velikosti: miniaturni labradoodel meri približno 35 do 40 centimetrov v vihru in tehta od 7 do 14 kilogramov, standardni pa zraste do 53–61 centimetrov in 23–29 kilogramov, torej gre pri istem imenu pasme lahko za bistveno drugačnega psa. Poleg velikosti se razlikuje tudi tekstura dlake, ki je lahko bolj kodrasta, podobna pudlju, valovita ali bolj ravna, podobna labradorju, kar dodatno vpliva na to, koliko strižbe in nege posamezen pes potrebuje. Zaradi tega razpona primernost za stanovanje ni enoznačna: manjši labradoodel se v manjšem prostoru znajde brez težav, večji standardni pes pa potrebuje bistveno več prostora in dnevnega giba, preden lahko govorimo o udobnem sobivanju v stanovanju.
Družina in otroci: dosledna ocena med viri
PetMD labradoodle opisuje kot "odlične družinske pse", Dogtime pa jih uvršča med "enega najboljših družinskih psov" nasploh – ocena, ki se med neodvisnimi viri ponavlja redkeje, kot bi pričakovali. Oba vira se strinjata tudi glede otrok: pasma je praviloma potrpežljiva in prilagodljiva do otrok različnih starosti, kar skupaj z razmeroma preprosto vzgojljivostjo pojasnjuje njeno priljubljenost pri družinah.
Sobivanje z drugimi živalmi ob pravilnem uvajanju
Labradoodel se ob postopnem in nadzorovanem uvajanju praviloma dobro ujame z drugimi psi, mačkami in drugimi hišnimi živalmi, kar deloma izhaja iz družabne narave labradorja kot enega od staršev pasme, deloma pa iz radovednosti in razigranosti, ki jo pasma podeduje po pudlju. To ne pomeni, da uvajanje ni potrebno – gre le za to, da izid pri tej mešanici praviloma ni sporen, če je proces voden postopoma. Prvo srečanje z mačko je smiselno izpeljati na povodcu, dokler pes ne pokaže, da je miren.
Hipoalergena dlaka je bolj tržni kot biološki pojem
Labradoodli so pogosto oglaševani kot nizko dlakajoči ali "hipoalergeni" psi, vendar to v resnici precej variira glede na to, katero dlako pes podeduje po pudlju in katero po labradorju, saj gre za mešanca brez zajamčenega genetskega izida. Nekateri osebki dlako izgubljajo minimalno, drugi precej bolj podobno labradorju, zato oseba z alergijo pred odločitvijo za konkretnega mladiča ne more zanesljivo vnaprej vedeti, kako bo njeno telo reagiralo.
Zakaj je pri tej mešanici vzreditelj pomembnejši od pasme
Ker labradoodel nima enotnega genetskega standarda, sta njegovo zdravje in temperament v veliko večji meri kot pri uveljavljenih pasmah odvisna od tega, kako skrbno je vzreditelj izbral in zdravstveno testiral starše. Prvi lastnik psa se tega tveganja pogosto ne zaveda vnaprej, zato je primernost labradoodla za začetnika pogojena predvsem s tem, da kupec zna prepoznati odgovornega vzreditelja, ne s samo naravo pasme, ki je sicer prijazna in vzgojljiva. Kupec, ki od vzreditelja zahteva dokazila o zdravstvenih pregledih staršev – na primer kolkov, oči in srca –, s tem občutno zmanjša tveganje, da bo podedoval težave, ki so sicer znane pri obeh starševskih pasmah.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
prijazen, igriv, učljiv, družaben, aktiven
Komu je namenjena
aktivnim družinam, ki skrbno izberejo vzreditelja
Bivanje in prostor
hiša ali večje stanovanje z veliko vsakodnevnega gibanja
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
prijazen in učljiv družinski pes, dlaka pogosto manj odpada, obožuje vodo in igro
Na kaj biti pozoren
videz in značaj sta nepredvidljiva, redno striženje in nega dlake, veliko neodgovornih razmnoževalcev
Posebne opombe
Designer križanec, ne priznana FCI pasma. Videz, velikost in dlaka se med posameznimi psi močno razlikujejo, tudi znotraj legla. »Hipoalergenost« ni zagotovljena. Izberite odgovornega vzreditelja, ki zdravstveno testira oba starša. Prvotno vzrejen kot pes vodnik (1989); avstralski labradoodle se razvija v samostojno pasmo.