O pasmi
Krvosledec (Bloodhound) je eden najstarejših in najbolj prepoznavnih goničev na svetu, znan predvsem po nosu, ki velja za najbolj občutljivega med vsemi pasmami psov. Za mogočnim, gubastim videzom in dolgimi previsnimi ušesi se skriva nežen, miren in izjemno vztrajen spremljevalec, ki je stoletja služil kot najzanesljivejši sledilec človeka in divjadi. Pasma izvira iz belgijskih Ardenov, kjer so jo že v srednjem veku vzredili menihi, danes pa jo po vsem svetu cenijo tako lovci kot reševalne in policijske ekipe.
Poreklo v Ardenih
Zgodovina krvosledca sega v opatijo Saint-Hubert v Ardenih, kjer so menihi po izročilu že od 7. ali 8. stoletja naprej vzgajali velike goniče, poimenovane po svetem Hubertu, zavetniku lovcev. Te pse, znane kot chien de Saint-Hubert, so vzredili predvsem zaradi izjemnega vohalnega čuta in jih uporabljali za sledenje jelenjadi in divjim prašičem po ardenskih gozdovih. Mednarodna kinološka zveza (FCI) zato Belgijo uradno priznava kot državo porekla pasme. V Angliji so pse te linije poznali že okoli leta 1300, kjer jih je plemstvo oblikovalo v današnjo obliko in jim nadelo ime bloodhound - pes čiste krvi, katerega rodovnik so skrbno vodili.
Najboljši nos v pasjem svetu
Krvosledec velja za psa z najbolj izostrenim vohom med vsemi pasmami. V njegovem vohalnem organu je približno 230 milijonov vohalnih receptorjev, kar je okoli 40-krat več kot pri človeku, vohalni center pa je sorazmerno večji kot pri kateri koli drugi pasmi. Zahvaljujoč temu je krvosledec sposoben slediti človeški sledi, stari tudi več dni, na razdaljah več deset kilometrov, ne da bi se dal zmesti z drugimi vonji na poti.
Sled, ki jo priznava tudi sodišče
Sposobnost krvosledca, da zanesljivo sledi eni sami osebi skozi množico ljudi in kilometre terena, je v ZDA že od konca 19. stoletja (sodba Hodge proti državi Alabama, 1893) v določenih okoliščinah priznana kot dokazno gradivo na sodiščih - a le kot podporni dokaz, ko so izpolnjeni strogi pogoji glede rodovnika, uríjenosti in dokazane zanesljivosti psa. Prav zato krvosledca še danes uporabljajo policijske in reševalne enote po vsem svetu za iskanje pogrešanih oseb in beguncev.
Gube in ušesa kot orodje za sled
Značilna ohlapna, nagubana koža na glavi in vratu ter zelo dolga, previsna ušesa niso zgolj estetska posebnost, temveč imajo funkcionalno vlogo. Gube blizu tal lovijo in zadržujejo vonjne delce ob nosu, dolga ušesa pa med hojo pometajo tla in vonj potiskajo proti smrčku, kar podaljša čas, ko lahko pes vonj analizira. Ta kombinacija je eden od razlogov, da krvosledec ostane skoncentriran na eno samo sled tudi na zelo dolgih razdaljah.
Značaj: nežen doma, neuklonljiv na sledi
Krvosledec je izven dela eden najbolj mirnih in prijaznih psov, ki jih poznamo - dobrodušen, potrpežljiv in navezan na družino. Ko pa ujame vonj, se spremeni v skrajno vztrajnega in trmastega sledilca, ki ga je izjemno težko odvrniti od sledi; prav ta lastnost, zaradi katere velja za enega najbolj samostojnih in trmastih goničev, zahteva dosledno vodenje na povodcu. Pasma je znana tudi po močnem slinjenju in globokem, zvočnem laježu oziroma tuljenju, česar ga praktično ni mogoče odučiti.
Zdravstvena tveganja
Kot globokoprsa velika pasma je krvosledec izpostavljen povečanemu tveganju za nakop in zasuk želodca (GDV) - eno vodilnih vzrokov smrti pri pasmi, zato je priporočenih več manjših obrokov dnevno namesto enega velikega. Dolga, previsna ušesa in vlažno okolje v sluhovodu povečujejo tveganje za vnetja ušes, ohlapna koža vek pa lahko privede do entropija ali ektropija vek, kar zahteva redne veterinarske preglede oči. Priporočeni so tudi presejalni pregledi kolkov in komolcev.
Nega, gibanje in življenjski prostor
Kratka dlaka zahteva le tedensko krtačenje, veliko več pozornosti pa terjajo gube na koži, ušesa (dnevno čiščenje) in sline, ki jih pes pušča po hiši. Zaradi velikosti, potrebe po dolgih sprehodih in sledenju ter izrazitega oglašanja krvosledec ni primeren za stanovanja, temveč potrebuje hišo z varno ograjenim vrtom. Gre za pasmo, ki zaradi svoje neodvisnosti in močnega sledilnega nagona ni priporočljiva za začetnike, temveč za izkušene lastnike, pripravljene na dosledno vzgojo in veliko gibanja na varnem, ograjenem območju.
Značaj in temperament
Krvosledec je zunaj dela eden najbolj dobrodušnih in mirnih psov - potrpežljiv, navezan na družino in redko agresiven. Ko pa ujame sled, postane izjemno vztrajen in trmast sledilec, ki ga je težko odvrniti od zastavljene poti. Je zelo vokalna pasma, znana po globokem laježu in tuljenju, poleg tega pa tudi po izraziti nagnjenosti k slinjenju.
Komu je namenjena
Primeren je za izkušene lastnike in družine s hišo ter varno ograjenim vrtom, ki cenijo mirnega, zvestega spremljevalca in so pripravljeni na dosledno vodenje na povodcu, veliko gibanja ter čiščenje slin in ušes.
Bivanje in prostor
Zaradi velikosti, potrebe po dolgih sprehodih ter izrazitega oglašanja krvosledec ni primeren za stanovanja - potrebuje hišo z varno ograjenim vrtom, kjer lahko varno sledi vonjem, ne da bi pobegnil.
Nega
Kratka dlaka zahteva le tedensko krtačenje, dnevno pa je treba čistiti gube na koži in previsna ušesa, da preprečimo vnetja, ter obrisati sline. Potrebuje dolge sprehode na povodcu in priložnosti za sledenje vonjem, hrano pa naj dobiva v več manjših obrokih zaradi tveganja za nakop želodca.
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
najboljši voh med vsemi pasjimi pasmami, nežen in miren značaj v domačem okolju, zvest in navezan na družino
Na kaj biti pozoren
težko obvladljiv sledilni nagon, izrazito slinjenje in voh po psu, potreba po izkušenem in potrpežljivem lastniku
