Kavalir kralja Karla španjel (Cavalier King Charles Spaniel)

O pasmi

Kavalir kralja Karla španjel je eden najbolj priljubljenih malih spremljevalnih psov na svetu - prijazen, nežen in izjemno navezan na ljudi. Pasma izvira iz Velike Britanije, kjer so podobni mali salonski španjeli stoletja spremljali angleško plemstvo in kraljevi dvor. Danes je kavalir cenjen zaradi kombinacije aristokratskega videza in preprostega, prilagodljivega značaja, zaradi česar se enako dobro znajde v mestnem stanovanju kot na podeželski posesti.

Kraljevi izvor in ponovno rojstvo pasme

Ime je pasma dobila po kralju Karlu II., ki je bil tako navezan na svoje male španjele, da naj bi izdal odlok, ki jim je dovoljeval vstop v katero koli javno stavbo, tudi v parlament. Podobni psički se pojavljajo na portretih angleškega in škotskega dvora iz 17. stoletja. V 19. stoletju so britanski vzreditelji te španjele postopoma preoblikovali v pasmo s ploščatim obrazom in kupolastim lobanjskim delom - današnjega english toy spaniela - zaradi česar je starejši, dolgonosi tip skoraj izumrl. Leta 1926 je ameriški ljubitelj pasme Roswell Eldridge prepričal britanski kennel klub, naj na razstavi Crufts pet let zapored podeli nagrado 25 funtov psu in psici, ki sta najbolj podobna španjelom s starih slik. Nagrado je leta 1928 prejel pes po imenu Ann's Son, okoli katerega so vzreditelji istega leta ustanovili klub pasme in po slikah starih mojstrov zapisali prvi standard. Britanski kennel klub je pasmo uradno priznal leta 1945.

Videz

Kavalir je majhen, sorazmerno grajen pes z gladko, svilnato dlako, dolgimi povešenimi ušesi ter velikimi, temnimi, izrazito okroglimi očmi, ki dajejo videzu značilen nežen izraz. Standard priznava štiri barvne različice: blenheim (kostanjevo-bela), tricolour (črno-bela z rjavimi pikami), črno-rjava (black and tan) ter enobarvna rubinasto rdeča (ruby). Rep je pogosto v gibanju, kar odraža veselo naravo psa. Kljub aristokratskemu videzu gre za trpežno, gibčno pasmo s koreninami med lovskimi španjeli.

Značaj

Značaj kavalirja je eden glavnih razlogov za njegovo priljubljenost: je prijazen do tujcev, igriv z otroki in skorajda brez agresivnosti do ljudi ali drugih psov. Rad je v družbi in slabo prenaša dolgotrajno samoto. Do drugih psov in mačk, s katerimi odrašča, je praviloma prijazen, vendar je vseeno španjel z ohranjenim lovskim nagonom, zato lahko na sprehodu steče za ptico, veverico ali drugo majhno žival - pri manjših hišnih ljubljenčkih (glodavci, ptice) je zato priporočena previdnost in postopno uvajanje.

Bolezen mitralne zaklopke - največje zdravstveno tveganje pasme

Bolezen mitralne zaklopke (MVD) je najbolj temeljito raziskana dedna srčna bolezen pri katerikoli pasmi psov, kavalir pa je zanjo najbolj izpostavljena pasma. Švedska raziskava vzrejnega programa (Lundin in Kvart, Acta Veterinaria Scandinavica, 2010) je pokazala, da ima pri starosti 6-7 let srčni šum že približno polovica kavalirjev, do 11. leta starosti pa je prizadetih skoraj 100 % psov. Bolezen povzroča degeneracija (miksomatozna sprememba) zaklopke med levim preddvorom in prekatom srca, kar sčasoma vodi v puščanje zaklopke in lahko v srčno popuščanje. Ker je dednost bolezni visoka, priporočila vzrejnih klubov (npr. avskultacijski protokol) svetujejo redne letne preglede srca pri veterinarju že od prvega leta starosti, pri vzrejnih psih pa presejanje po strožjih starostnih merilih pred parjenjem. Lastniki naj bodo pozorni na utrujenost, kašelj in oteženo dihanje ter redno obiskujejo veterinarja.

Siringomielija (SM) in Chiarijeva malformacija

Druga, prav tako izjemno raziskana bolezen pri kavalirjih je siringomielija (SM), pogosto povezana s t. i. Chiarijevo malformacijo - stanjem, pri katerem je zadnji del lobanje premajhen za možgane, kar moti pretok možganske tekočine in lahko privede do nastanka s tekočino napolnjenih votlin v hrbtenjači. Obsežna nizozemska presejalna študija z magnetno resonanco (Wijnrocx idr., PLOS ONE, 2017) je pokazala, da ima skoraj vsak pregledani kavalir vsaj blago obliko malformacije lobanje, siringomielija pa je bila prisotna pri približno tretjini psov, mlajših od treh let, in pri okoli 60 % psov, starejših od pet let - pojavnost torej narašča s starostjo. Znaki lahko vključujejo praskanje po vratu in ramenih brez dotika kože ter občutljivost na dotik, mnogi psi pa ostanejo brez vidnih simptomov. Britansko veterinarsko združenje in kennel klub sta zato vzpostavila uradno shemo ocenjevanja MR-posnetkov, ki vzrediteljem pomaga izbirati genetsko primernejše starše za naslednje generacije.

Nega in vzdrževanje

Nega dlake je zmerno zahtevna: svilnato dlako je treba ščetkati nekajkrat tedensko, dolga povešena ušesa pa redno pregledovati in čistiti, saj so zaradi slabšega prezračevanja bolj dovzetna za vnetja. Kavalir potrebuje zmerno količino gibanja - približno pol ure do eno uro dnevno - a je zaradi nagnjenosti k pridobivanju telesne teže pomembno paziti na količino hrane in poslastic, saj odvečna teža dodatno obremenjuje srce. Redni veterinarski pregledi so pri tej pasmi bolj kot pri večini drugih del osnovne nege.

Primernost za družino in začetnike

Kavalir kralja Karla španjel je zaradi mirnega, prilagodljivega značaja odlična izbira za družine z otroki, pare, starejše osebe in tudi za tiste, ki si prvič nabavljajo psa. Dobro se prilagodi stanovanjskemu življenju, če ima dovolj družbe in dnevni sprehod. Bodoči lastniki naj se pred nakupom seznanijo z visokim tveganjem za srčno in nevrološko bolezen ter izberejo vzreditelja, ki starševske pse redno testira na obe bolezni.

Prednosti in slabosti