Jazbečar (Dachshund)

O pasmi

Standardni jazbečar (Dachshund) je največja od treh velikostnih različic te nemške pasme in edina, ki je bila prvotno vzrejena za lov na jazbece – veliko in nevarnejšo divjad, kot sta kunec ali podgana, s katerima so se ukvarjali manjši sorodniki. Prsni obseg nad 35 cm ga po uradnem FCI standardu loči od manjšega miniaturnega jazbečarja (30-35 cm) in najmanjšega tipa kaninchen (pod 30 cm). Kljub podolgovatemu telesu in kratkim nogam gre za samozavesten, trmast in presenetljivo glasen lovski pes, katerega vzgoja in skrb za hrbtenico zahtevata izkušenega lastnika.

Dediščina lova na jazbece

Ime pasme izhaja iz nemških besed 'Dachs' (jazbec) in 'Hund' (pes) - dobesedno torej 'jazbečji pes'. Nemški gozdarji in lovci so med 15. in 18. stoletjem razvili psa z dovolj dolgim telesom in močnimi tacami, da je lahko sledil jazbecu globoko v rov in ga tam zadržal ali izgnal, medtem ko je lovec kopal za njim. Standardna velikost je bila namenjena prav temu - dovolj velika in pogumna za spopad z jazbecem, hkrati pa dovolj vitka za delo pod zemljo. Kasneje so vzredili manjše različice za lov na kunce in manjšo divjad v peščenih tleh severne Nemčije, kar je pripeljalo do miniaturnega jazbečarja - sorodne, a ločene zgodbe.

Standardna proti miniaturni velikosti

FCI standard obe različici loči po obsegu prsnega koša, izmerjenem pri starosti najmanj 15 mesecev: standardni jazbečar ima obseg prsi nad 35 cm, miniaturni med 30 in 35 cm, najmanjši kaninchen tip pa pod 30 cm. V praksi to pomeni, da standardni pes tehta približno 7-15 kg in meri 20-27 cm v vihru, medtem ko miniaturni redko preseže 5-6 kg. Gre torej za isto pasmo z enako zgodovino in enakim telesnim ustrojem - razliko dela zgolj velikost, s katero pa je, kot kažejo raziskave, povezano tudi drugačno zdravstveno tveganje.

Tri vrste dlake

Standardni jazbečar ima tri priznane različice dlake: kratkodlako (najbolj razširjena, gladka in enostavna za nego), žičnato (groba, vodoodporna dlaka z obrvmi in brki, prvotno namenjena prebijanju skozi trnje) in dolgodlako (mehka, rahlo valovita dlaka z obilnejšim perjem na ušesih, prsih in nogah). Kratkodlaki zadostuje občasno krtačenje, žičnata dlaka potrebuje trimanje dva- do trikrat letno, dolga dlaka pa redno krtačenje, da ne pride do zapletanja.

Pogumen in trmast značaj

Delo pod zemljo, kjer se je pes moral sam odločati brez pomoči lovca, je zapustilo jasen pečat na značaju: standardni jazbečar je neodvisen, samozavesten in pogosto trmast pri vzgoji, kar je nenavadno za tako majhnega psa. Podedoval je tudi močan kopalni nagon - marsikateri jazbečar bo z veseljem prekopal vrt ali posteljno odejo - ter presenetljivo glasen, vztrajen lajež, ki je lovcu nekoč povedal, kje pod zemljo je pes. Ti vedenjski vzorci niso napaka vzgoje, temveč dediščina namena, za katerega je bil pes vzrejen.

Tveganje za bolezni hrbtenice

Podolgovana hrbtenica in kratke noge (hondrodistrofija) standardnega jazbečarja pomenijo povečano tveganje za bolezen medvretenčnih ploščic (IVDD). Presenetljivo je raziskava DachsLife 2015 (2.031 psov) pokazala, da ima prav standardna kratkodlaka različica najvišjo pojavnost IVDD med vsemi tipi jazbečarja (24,4 %) - višjo celo od miniaturnih različic, torej velikost sama po sebi ni edino merilo tveganja. Ista raziskava je pokazala, da imajo psi z več kot eno uro gibanja dnevno bistveno manjše tveganje, medtem ko manj kot 30 minut dnevnega gibanja tveganje poveča. Praktični nasveti za preprečevanje vključujejo izogibanje skakanju na pohištvo ali posteljo in z njiju (namesto tega klančina ali stopnice), vzdrževanje vitke telesne teže in redno, a nadzorovano gibanje.

Gibanje in nega

Standardni jazbečar potrebuje vsaj eno uro gibanja na dan - gre za presenetljivo energičnega psa glede na velikost, ne le kratke sprehode. Nega je odvisna od vrste dlake, a v povprečju nizka do zmerna: redno krtačenje, obrezovanje nohtov in pregled ušes zadostujejo za kratkodlako in dolgodlako različico, žičnata pa potrebuje občasno strokovno trimanje. Zaradi nagnjenosti k debelosti, ki dodatno obremeni hrbtenico, je nadzor telesne teže enako pomemben del nege kot krtačenje.

Družina in drugi hišni ljubljenčki

Standardni jazbečar je navezan na družino in praviloma zvest spremljevalec, vendar je pri majhnih otrocih potrebna previdnost - zaradi občutljive hrbtenice svetujejo stik, ko otrok sedi na tleh, ter izogibanje grobemu ravnanju ali dvigovanju. Močan lovski nagon pomeni, da se z drugimi psi večinoma dobro razume, pri manjših živalih, kot so glodavci, ptice ali kunci, pa je previdnost obvezna - navsezadnje gre za psa, vzrejenega za lov na majhne sesalce.

Prednosti in slabosti