O pasmi
Jack Russell terier je majhen, žilav delovni terier, znan po ogromni energiji, inteligenci in trdoživem, samozavestnem značaju. Pasma izvira iz jugozahodne Anglije 19. stoletja, kjer jo je za lov na lisice pod zemljo vzgojil duhovnik John Russell. Ime 'Jack Russell terier' v resnici pokriva dve različno priznani liniji - delovni tip, ki ga varujejo specializirani klubi, in s strani Kennel Cluba ter FCI priznani Parson Russell terier z ožjim standardom višine. Skupno jim je eno: eden najmočnejših plenilskih in delovnih nagonov med malimi psi, ki brez dovolj giba in nalog hitro pripelje do uničevalnega vedenja.
Rojen za lov na lisice
Duhovnik John Russell, znan kot 'lovski duhovnik', je terierje vzgajal od poznih 1810-ih let v grofiji Devon. Po izročilu si je temeljno psico po imenu Trump kupil pri mlekarju med študijem v Oxfordu, čeprav zgodovinarji natančne podrobnosti te zgodbe obravnavajo previdno, saj deloma temelji na ustnem izročilu. Russell je iskal terierja, ki bi bil dovolj majhen in gibčen, da bi lisico pregnal iz brloga, hkrati pa dovolj pogumen, da se ji ne bi umaknil, a brez pretirane agresivnosti, ki bi vodila v poškodbe. Rezultat te selekcije je še danes viden v znački pasme.
Jack Russell ali Parson Russell?
Med lastniki psov vlada precej zmede glede imena. Jack Russell Terrier Club of Great Britain in ameriški JRTCA namenoma nista zaprosila za priznanje pri Kennel Clubu oziroma AKC, ker bi to po njunem mnenju zožilo razpon velikosti in delovnih sposobnosti, ki jih pasma potrebuje za delo pod zemljo - njun standard dopušča višino od 25 do 38 cm. FCI in britanski Kennel Club sta leta 1990 namesto tega priznala ožje standardizirano različico z imenom Parson Russell terier (FCI standard št. 339, idealna višina 36 cm pri psih in 33 cm pri psicah). AKC je leta 2001 dodal še kratkonogi tip pod imenom Russell terier. Kdor kupuje 'pravega' delovnega Jack Russell teriera, torej ne kupuje standardizirane pasme z enotnim videzom, temveč tip z veliko variabilnostjo.
Energija in delovni nagon
Jack Russell terier sodi med najbolj energične male pse. Potrebuje vsaj eno do dve uri intenzivnega giba na dan, pri čemer sam sprehod pogosto ne zadošča - rabi tudi miselne naloge, vlečenje vrvi, iskanje predmetov ali agility. Pasma je bila stoletja selekcionirana za samostojno delo pod zemljo, zato je tudi trmasta in rada dela po svoje. Brez dovolj giba in izzivov hitro postane destruktivna, pretirano laja ali poskuša pobegniti.
Kopanje, pobegi in varne ograje
Močan plenilski nagon pomeni, da bo pes z veseljem sledil vonju pod ograjo ali skozi njo, zato potrebuje resnično varno ograjen vrt brez vrzeli pri tleh. Kopanje je pri tej pasmi naravno vedenje, ne 'napaka', zato mnogi lastniki uredijo poseben kotiček zanj. Zaradi izrazitega lovskega nagona odsvetujejo skupno življenje z manjšimi živalmi, kot so glodavci, ptice ali kunci, čeprav se z mačko, s katero odrašča, včasih navadi - brez zagotovila, da bo tako ostalo za vedno.
Zdravje oči in kolen
Pri pasmi je dokumentirana primarna luksacija leče (PLL), dedna očesna bolezen, ki jo povzroča mutacija gena ADAMTS17 in navadno prizadene pse med tretjim in osmim letom starosti; brez pravočasnega zdravljenja lahko v nekaj dneh povzroči trajno slepoto. Na voljo je zanesljiv DNK-test, ki loči proste pse, nosilce in prizadete pse, zato je pri nakupu smiselno preveriti status staršev. Pasma je tudi nekoliko bolj izpostavljena luksaciji pogačice - v britanski raziskavi primarnih veterinarskih ambulant je imela za 1,5-krat večje tveganje kot mešančki, čeprav znatno manjše kot najbolj ogrožene pasme.
Nega dlake
Kratkodlaki tip potrebuje le tedensko krtačenje. Obstaja pa tudi žičnata (raskava) različica dlake, ki jo je treba nekajkrat letno ročno skrajšati (trimati), sicer postane razmršena. Kopanje naj bo redko, saj prepogosto umivanje suši kožo.
Za koga je primeren
Jack Russell terier najbolj ustreza izkušenim, aktivnim lastnikom, ki mu lahko ponudijo veliko giba, dosledno vzgojo in varno ograjeno zunanjost. Z otroki se praviloma dobro razume, če so ti starejši in spoštljivi do psa, medtem ko je pri majhnih ali burnih otrocih previdnost na mestu. Zaradi energije in glasnosti ni idealen stanovanjski pes, prav tako ni najboljša izbira za popolne začetnike, razen če so pripravljeni na resno vlaganje v vzgojo in dnevni gib.
Značaj in temperament
energičen, pogumen, inteligenten, trmast, radoveden
Komu je namenjena
Aktivne družine in lastnike z izkušnjami s psi
Bivanje in prostor
Hiša z varno ograjenim vrtom, manj primeren za stanovanje
Nega
Kratkodlaki tip: tedensko krtačenje; žičnati tip: občasno trimanje dlake
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
izjemno inteligenten in se hitro uči, zvesto navezan na svojo družino, potrebuje le malo nege dlake
Na kaj biti pozoren
brez dosledne vzgoje lahko postane trmast in glasen, visok plenilski nagon ogroža manjše živali, potrebuje veliko dnevnega giba in miselnih izzivov
Posebne opombe
Ime 'Jack Russell terier' se pogosto uporablja kot sopomenka za Parson Russell teriera, a gre dejansko za dve ločeno priznani liniji. Delovni tip 'Jack Russell terier' vzdržujejo specializirani klubi (npr. Jack Russell Terrier Club of Great Britain, JRTCA), ki namenoma niso zaprosili za priznanje pri Kennel Clubu/FCI, da bi ohranili širši razpon velikosti, potreben za delo pod zemljo. Kennel Club in FCI od leta 1990 priznavata ožje standardizirano različico z imenom Parson Russell terier, AKC pa od leta 2001 še kratkonogi 'Russell terier'.