O pasmi
Istrski resasti gonič (hrvaško istarski oštrodlaki gonič) je srednje velik gonič iz Hrvaške, ki ga FCI vodi pod standardom št. 152 v 6. skupini, sekciji 1.2 (srednje veliki goniči), z obveznim delovnim preizkusom. Prvi standard je FCI objavila 6. aprila 1955, trenutno veljavnega pa 3. novembra 2014. Po standardu izhaja iz »vzhodnojadranskega belega goniča z oznakami«, skupnega prednika obeh istrskih goničev.
Izvor in zgodovina
Najstarejši pisni opis resastega istrskega goniča je v rokopisu đakovskega škofa Petra Bakića iz leta 1719, ki navaja, da je bila reja te pasme znana že pred 14. stoletjem. Najstarejšo upodobitev standard pripisuje katedrali sv. Marka v Makarski. Na razstavi so ga prvič pokazali na Dunaju leta 1866, FCI pa je leta 2003 potrdila Hrvaško kot državo izvora. Resasta dlaka po standardu ni naključje: pasma je nastala v gorskih predelih ob vzhodni jadranski obali, kjer so temperature nizke, in dlaka jo ščiti pred mrazom, burjo in trnjem.
Kakšna je razlika med istrskim resastim in kratkodlakim goničem?
Obe pasmi imata enako barvo – snežno belo osnovo z oranžnimi oznakami, ki smejo pokrivati največ tretjino telesa – in podobno postavo, a FCI ju vodi kot dve samostojni pasmi. Ključna razlika je dlaka: kratkodlaki gonič (FCI št. 151) ima trdo, gosto, bleščečo dlako, dolgo 1–2 cm, ki se tesno prilega telesu; resasti gonič (FCI št. 152) ima grobo, rahlo valovito in motno krovno dlako, dolgo približno 5–8 cm, ki ne sme ležati ploskovito, pod njo pa gostejšo podlanko, izrazitejšo pozimi. Na gobcu tvori brke in bradico, nad očmi košate obrvi. Resasti je tudi za malenkost višji: samci merijo 50–54 cm in psice 48–52 cm (kratkodlaki 49–53 in 47–51 cm), pri obeh standard dopušča odstopanje ±3 cm. Dlaka, krajša od 3 cm ali daljša od 12 cm, pri resastem goniču pomeni izključitev z razstave.
Kako ga ločimo od podobnih resastih psov?
Na prvi pogled ga lahko zamenjamo s štajerskim resastim brakom, ki pa je avstrijska pasma rdečkaste do rumenkaste barve brez bele osnove. Beli resasti italijanski spinone pa je ptičar iz 7. skupine FCI, ki divjad označuje s stojo, medtem ko istrski gonič divjad glasno goni po sledi. Najzanesljivejši znaki istrskega resastega goniča so torej snežno bela osnova z ločenimi oranžnimi lisami, pravokotno telo, daljše od višine vihra, in sabljast rep, nošen pod linijo hrbta.
Značaj in delo na lovu
Standard ga opisuje kot psa blagega, uravnovešenega značaja z resnim izrazom, vdanega lastniku, ki se za lov zlahka izšola. Zaradi dlake in konstitucije dela v vsakem vremenu ter na kamnitem, hribovitem terenu. Uporablja se za zajca, lisico in divjega prašiča, lahko pa tudi kot pes za krvni sled na vrvici. Glas ima srednje visok, z globljimi toni – lovcu pove, kje je sled, v strnjenem naselju pa je lahko moteč. Kot vsak gonič ga vonj sledi hitro prevzame, zato odpoklic zunaj ograjenega prostora ni zanesljiv niti pri dobro vzgojenem psu.
Družina, otroci in druge živali
Z otroki v lastni družini je praviloma prijazen in potrpežljiv, z drugimi psi se zaradi dela v paru ali čredi dobro razume. Drugače je z mačkami, kunci in perutnino: do malih živali, s katerimi ni odraščal, ima pravi lovski nagon, zato sobivanje ni samoumevno in zahteva zgodnje, nadzorovano privajanje. Za stanovanje ni primeren; potrebuje hišo z varno ograjenim vrtom in lastnika, ki mu lahko ponudi dejansko delo, najbolje na lovu ali pri sledenju.
Nega in zdravje
Resasta dlaka ni zahtevna, a ni brez nege: dovolj je krtačenje enkrat na teden, ob menjavi dlake pogosteje, in občasno ročno puljenje odmrle dlake. Bradico je dobro po hranjenju in po lovu v blatu očistiti, viseče uhlje pa redno pregledovati, ker pod njimi ostajata vlaga in umazanija. Za pasmo niso opisane posebne dedne bolezni, a je populacija zelo majhna, zato je smiselno izbrati vzreditelja, ki starše preveri na displazijo kolkov. Življenjska doba je okoli 11–12 let.
Redka pasma v kritični nevarnosti
Hrvaška Banka genov domačih živali pasmo vodi kot kritično ogroženo od leta 2023; v letu 2025 je bilo v reji 95 psov in 55 psic, ki jih je imelo le 20 lastnikov. Kdor išče mladiča, naj računa na čakalno dobo in naj se obrne neposredno na Hrvatski kinološki savez ali lovske klube za goniče, ne na oglase brez rodovnika.
Značaj in temperament
vztrajen, blag, vdan lastniku, uravnovešen, strasten lovec
Komu je namenjena
lovcem in izkušenim lastnikom na podeželju
Bivanje in prostor
hiša z varno ograjenim vrtom na podeželju
Nega
veliko dnevnega gibanja, tedensko krtačenje resaste dlake, redno čiščenje brade in uhljev
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
vzdržljiv v mrazu in na kamnitem terenu, blag in vdan doma, vsestranski lovec na zajca, lisico in prašiča
Na kaj biti pozoren
močan lovski nagon in nezanesljiv odpoklic, glasen med gonjo, potrebuje veliko gibanja in prostora
Posebne opombe
Po hrvaški Banki genov domačih živali ima pasma od leta 2023 status kritično ogrožene (leta 2025 v reji 95 psov in 55 psic). Je samostojna pasma (FCI št. 152), ne dolgodlaka različica istrskega kratkodlakega goniča (FCI št. 151), in je pri FCI vpisana z obveznim delovnim preizkusom.
