Irski seter (Irish Setter)

O pasmi

Lovski pes z ognjeno energijo

Irski seter je vzdržljiv ptičar, vzgojen za cele dneve iskanja in stojenja pred divjadjo na irskih vresiščih, zato v vsakdanjem življenju prinaša enako mero energije in navdušenja, tudi če nikoli ne stopi na lovsko polje. Značaj ima prijazen, odprt in brez sledu čuvajskih nagnjenj – do neznancev na sprehodu je praviloma enako navdušen kot do lastnika, kar ga dela za slabega varuha doma, a za izjemno družabnega sopotnika. FCI standard št. 120 pasmo vodi pod imenom Irish Red Setter, opis giba pa poudarja lahkotnost in vzdržljivost, ne teže ali moči. Iz te lovske zgodovine izhaja tudi glavna past pasme: telo je mirno le navidez, energija pa išče izhod ves dan, ne le med sprehodom.

Koliko gibanja dejansko potrebuje

Irski seter potrebuje vsaj eno do dve uri intenzivnega gibanja dnevno, idealno tek, plavanje ali delo na terenu, saj gre za vzdržljivostno lovsko pasmo, vzrejeno za cele dneve v naravi. Kratek sprehod okoli bloka mu ne zadošča niti za telo niti za glavo – brez zadostne telesne in miselne obremenitve hitro postane nemiren, glasen in destruktiven, kar se pogosto kaže kot žvečenje pohištva ali kopanje po vrtu. Najbolje se odzove na aktivnosti, ki povezujejo nos in gibanje, na primer sledenje vonjem, aportiranje ali dolge teke ob kolesu, manj pa na monotono ponavljanje istih vaj.

Vzgoja zahteva potrpežljivost, ne moči

Vzgoja irskega setra terja dosledno ponavljanje in potrpežljivost, saj pasma dozoreva počasneje kot večina srednje velikih psov in ostaja igriva ter raztresena tudi v drugem letu starosti. Ni agresiven niti trmast v smislu upiranja, je pa lahko miselno odsoten, če ga vonj ali gibanje v okolici zamotita bolj kot lastnikov ukaz, zato kratke, pogoste in nagrajevalne vadbe delujejo bolje kot dolge, stroge seje. Zaradi teh lastnosti pasma ni prva izbira za povsem neizkušenega lastnika – primernejša je za tiste, ki so že vzgajali energičnega ali lovskega psa in razumejo, da dosledna zgodnja socializacija odloča o tem, kakšen pes bo pri treh letih.

Otroci in druge živali v hiši

Z otroki se irski seter praviloma razume odlično, saj gre za eno najbolj družinsko naravnanih lovskih pasem, vendar je druženje z malčki smiselno nadzorovati – v razigranosti lahko manjšega otroka po nesreči podre, ne iz agresije, temveč iz čiste telesne teže in zaleta. S starejšimi otroki, ki zdržijo njegov tempo, postane pravi igralni partner. Do drugih psov je navadno odprt, saj je bil vzrejen za delo v skupinah lovskih psov, do ptic in majhnih glodalcev pa ima izrazit lovski nagon, podedovan iz vloge ptičarja – uvajanje takšnih hišnih ljubljenčkov je zato bolje izpeljati postopno in pod nadzorom, ne prepustiti naključju.

Bakreno rdeča dlaka in kaj zahteva

Svilnata, bakreno rdeča dlaka je vizualni zaščitni znak pasme, a zahteva rednoščetkanje vsaj nekajkrat tedensko, saj se dlaka na ušesih, prsih, repu in nogah (t. i. zastave) rada zapleta in tvori vozle, če je prepuščena sama sebi. Kopanje naj bo redno, a ne prepogosto, da se ne izsuši koža, po vsakem sprehodu po visoki travi ali podrasti pa je vredno preveriti dlako na semena trav in klope, ki se v gosti podlagi lažje skrijejo. Lastniki, ki pasme ne razstavljajo, dlako pogosto vzdržujejo krajšo, kar bistveno zmanjša čas nege, ne da bi to škodovalo psu.

Zdravje: na kaj biti pozoren

Uveljavljeni rejski programi, med njimi ameriški CHIC, za irskega setra priporočajo pregled kolkov, test ščitnice na avtoimuni tiroiditis in gensko testiranje na progresivno atrofijo mrežnice (PRA-rcd1), saj gre za najpogosteje dokumentirane dedne obremenitve pasme. Poleg tega je irski seter globokoprsa pasma, zato je – kot pri več drugih velikih in globokoprsih psih – smiselno spremljati znake napenjanja in zasuka želodca po obilnih obrokih in hitrem gibanju ter obroke po možnosti razdeliti na več manjših dnevno. Nobena od teh obremenitev ne pomeni, da bo pes zbolel, gre pa za tveganja, ki jih je smiselno poznati in o njih povprašati vzreditelja.

Stanovanje ali hiša z vrtom

Irski seter ni prvi kandidat za stanovanjsko življenje, saj njegova energija terja prostor in redno intenzivno gibanje, ne le štiri stene, vendar to ne pomeni, da je stanovanje popolnoma izključeno. Z lastnikom, ki mu vsak dan zagotovi dovolj dolg tek ali intenziven sprehod, lahko živi tudi v manjšem mestnem stanovanju, medtem ko mu hiša z ograjenim vrtom olajša predvsem sproščanje energije med obroki organiziranega gibanja – vrt sam po sebi ne nadomesti sprehoda ali teka.

Komu je pasma prilagojena

Irski seter najbolj ustreza aktivnim družinam ali posameznikom, ki tek, pohodništvo ali delo s psom že imajo vpeto v vsakdan in iščejo zgovornega, prijaznega sopotnika brez čuvajskih teženj. Manj primeren je za mirna gospodinjstva, ki iščejo umirjenega hišnega psa ali varuha, saj bo v takem okolju energija ostala neizkoriščena, to pa se prej ali slej pozna na vedenju. Kdor je pripravljen vsak dan nameniti uro ali dve gibanju in dlako redno negovati, dobi v zameno vdanega, veselega in družabnega psa.

Prednosti in slabosti