Hovawart

O pasmi

Kaj pomeni ime in kako je nastala pasma

Hovawart je nemška delovna pasma, katere ime izhaja iz srednjeveške nemščine: hova pomeni dvorišče ali domačijo, wart pa čuvaja. Standard FCI št. 190 ga uvršča v skupino 2, v sekcijo 2.2 molosoidnih pasem gorskega tipa, in predvideva delovni izpit. Nemški pasemski klub RZV (Rassezuchtverein für Hovawart-Hunde) pravi, da je pasma kot taka še zelo mlada, ime pa staro: beseda »hovewart« se pojavi že v pravnem zborniku Schwabenspiegel iz 13. stoletja, kakšen je bil ta pes v resnici, pa ne vemo. Sodobna pasma po standardu FCI izvira iz leta 1922, ko so tipsko podobne pse s kmetij začeli sistematično vzrejati, med drugim s križanji z nemškimi ovčarji, novofundlandci in leonberžani. Priznana je bila leta 1937, kot delovni pes pa leta 1964. Slovenski klub Hovawart Klub Slovenije (HwKS) navaja, da je bila pri križanju druga pasma zadnjič uporabljena konec leta 1969.

Kdo so bili predniki? Viri se razlikujejo

O prednikih viri niso enotni. Standard FCI omenja nemškega ovčarja, novofundlandca in leonberžana »med drugimi«, HwKS našteva še švicarskega planšarskega psa in kuvasza. Britanski klub Hovawart Club of Great Britain (HCGB) pa povzema raziskavo dr. Jensa Kerla o zgodnjih rodovnikih, po kateri naj bi bili prvi psi v rodovniški knjigi večinoma nemški ovčarji, kuvasz in leonberžan pa naj ne bi bila prednika sodobnih linij. Razlike zato jemljite kot odprto zgodovinsko vprašanje, ne kot ugotovljeno dejstvo.

Videz in mere po standardu FCI

Hovawart je po standardu FCI močan, srednje velik do velik dolgodlak delovni pes, nekoliko daljši, kot je visok: psi v vihru merijo 63–70 cm, psice 58–65 cm, dolžina trupa pa je 110–115 % višine. Standard teže ne navaja. Britanski Kennel Club navaja za pse 30–40 kg in za psice 25–35 kg, HwKS pa pravi, da idealne teže ni: elegantna psica z višino 62 cm tehta okoli 28 kg, močneje grajena tudi 34 kg, samci običajno 38–48 kg. Zato računajte na razpon približno 25–48 kg. Po HwKS pes končno višino doseže pri približno 14 mesecih, telesno pa dozori okoli tretjega leta.

Tri barve: črna z ožigi, blond in črna

Standard FCI priznava tri barvne različice. Pri črni z ožigi je dlaka črna in sijoča, ožigi pa srednje blond: pika nad vsakim očesom, ožig od gobca do vratu, dve lisi na prsih, ožigi na nogah in pod repom. Črni pes je črn in sijoč. Pri blondu je dlaka srednje blond, sijoča in proti nogam ter trebuhu svetlejša, pigmentacija vek, ustnic in blazinic pa črna ali pretežno temna; dopusten je »zimski nos«, torej začasna izguba pigmenta. Diskvalifikacijske napake so med drugim rjava, modrosiva, bela in lisasta barva, pri blondih pa rdečkasto blond brez posvetlitve, belkasto blond in temna maska.

Po vzrejnem pravilniku HwKS je zaželena zastopanost približno 60 % črnih z ožigi, 30 % blond in 10 % črnih, zaradi majhne slovenske populacije pa paritev blond × blond in črna × črna načeloma ne odobravajo. Barve mladičev iz barve staršev je po HwKS skoraj nemogoče napovedati.

Značaj in čuvanje: uravnovešen, a samosvoj

Standard FCI opisuje hovawarta kot dobrodušnega in uravnovešenega psa z zaščitniškim nagonom, samozavestjo, srednjim temperamentom in zelo dobrim nosom; agresivni, plahi, streloplahi ali letargični psi so diskvalificirani, hkrati pa ga opisuje kot izjemnega psa za spremstvo, opozarjanje, varovanje, reševanje in sledenje. Nemški RZV pojasnjuje, da je bila njegova prvotna naloga samostojno čuvanje domačije in da pasma še danes ohranja teritorialno vedenje ter rada sama sprejema odločitve. HwKS poudarja veliko navezanost na družino, a tudi samosvojost in občasno trmo; čuvanje po njegovih besedah pomeni prej zaščito kot bojevitost: pes opozori in pričakuje, da lastnik presodi, ali je nevarnost resnična. Britanski klub HCGB dodaja, da hovawarti ohranijo živahno mladiško naravo vsaj do drugega leta starosti.

Družina, otroci in druge živali: odvisno od socializacije

Hovawart je lahko dober družinski pes, vendar le če je od mladiča vključen v družinsko življenje in če otroke naučimo ravnati s psom. RZV navaja veliko strpnost do otrok, a poudarja, da vedenje določajo izkušnje in vzgoja ter odsvetuje puščanje psa in otrok brez nadzora. HwKS dodaja, da pes, navajen otrok od mladiča, svoje otroke sprejme in brani, ob tujih otrocih pa je potrebna previdnost. Do drugih psov je hovawart zadržan in lahko dominanten do istega spola, z mačko ali drugo hišno živaljo pa se ob pravilnem pristopu lahko nauči mirnega sobivanja, kar ne pomeni, da bo pustil pri miru tudi sosedovo mačko.

Gibanje in delo za glavo

Hovawart potrebuje bistveno več od običajnega sprehoda: RZV priporoča vsaj eno uro neprekinjenega teka na dan ter tri do štiri krajše obhode in vsakodnevno igro, britanski Kennel Club pa za pasmo navaja več kot dve uri gibanja na dan. HwKS opozarja, da sprehodi na povodcu po mestu ne zadoščajo, pes pa poleg prostora za sproščanje potrebuje miselne igre, sicer si zaposlitev poišče sam: z grizenjem pohištva ali uničevanjem vrtnih gredic. Klub HCGB kot dobro pot za porabo energije navaja delo z nosom, pri mladičih pa svetuje omejeno gibanje med rastjo, da se zmanjša tveganje poškodb. Ograja naj bo visoka: po HwKS hovawarta 1,5 m visoka ograja ne ustavi.

Vzgoja: doslednost brez sile

Pri hovawartu deluje dosledna, potrpežljiva vzgoja z občutkom; s trdoto po navedbah RZV ne dosežemo želenega. RZV dodaja, da je antiavtoritarna vzgoja pri tako velikem in močnem psu neprimerna. HCGB opozarja, da so hovawarti kljub čuvajski vlogi občutljivi in da se zaupanje gradi počasi. Zgodnja socializacija z ljudmi, psi in drugimi živalmi je po HwKS izrednega pomena, RZV pa obisk šole za mladiče označuje za zelo priporočljiv, pasji šport pa za odlično pot, da vodnik in pes »zrasteta skupaj«.

Dlaka in nega

Dlaka hovawarta je nezahtevna, a ne brez dela: po HwKS zadošča enkrat tedensko temeljito česanje, več časa pa zahtevajo zavesice na nogah in dlaka za ušesi, kjer se rada vozla. RZV navaja, da zaradi malo podlanke dlaka ni nagnjena k polstenju, britanski klub pa priporoča krtačo tipa slicker z dolgimi zobmi in glavnik z vrtljivimi zobmi, ki prečešeta ves kožuh. Britanski Kennel Club pasmi pripisuje odpadanje dlake in česanje več kot enkrat tedensko. Kopanje po HwKS ni potrebno, redno pa pregledujte uhlje, oči in kožuh.

Zdravje: kaj preverjajo klubi

Po navedbah RZV je najbolj znana dedna napaka pri hovawartu kolčna displazija (HD), zato klubi vzrejo vežejo na izvide kolkov. Standard FCI navaja, da je bila bolezen z dolgoletno selekcijo skoraj povsem potisnjena nazaj, RZV pa, da so težko HD zmanjšali na nekaj odstotkov; to ne pomeni, da je posamezen pes zagotovo brez displazije, zato so izvidi kolkov staršev pomembni. V RZV vzrejno dovoljenje dobijo le psi z izvidom kolkov A ali B in brez dednih očesnih bolezni, pregled srca pa klub od 20. meseca priporoča. Slovenski vzrejni pravilnik HwKS zahteva izvid A/A, dovoljuje pa tudi B/B, le v paru s partnerjem A/A, poleg tega DNK profil (identifikacija po standardu ISAG) in izpit B-BH (izpit za psa spremljevalca). Britanski klub HCGB za vzrejo zahteva točkovanje kolkov, preverjanje ščitnice in DNK test za degenerativno mielopatijo (DM).

DM je počasi napredujoča bolezen hrbtenjače starejših psov. Raziskava na 50 psih s sumom na DM je pokazala pasemsko nagnjenost pri nemškem ovčarju, kuvaszu, hovawartu in bernskem planšarskem psu (povprečna starost ob diagnozi 9,1 leta), poročilo iz leta 2020 pa opisuje tri hovawarte, stare 9–12 let, z mutacijo SOD1:c.118G>A. Test pokaže nagnjenost, ne pa nujno bolezni, zato rezultat razložite z veterinarjem. Klub HCGB preverjanje ščitnice utemeljuje s tem, da so imeli nekateri zgodaj uvoženi psi iz celinske Evrope težave s hipotiroidizmom.

Koliko časa živi hovawart

Življenjska doba hovawarta je po AKC 10–14 let, britanski Kennel Club pa navaja »več kot 10 let«. RZV za pse iz svoje vzreje poroča o povprečju okoli 11 let (letniki do 2008; podatki vsaj 30 % psov posameznega letnika) oziroma skoraj 12 let (stanje marec 2019) in dodaja, da 12 let ali več ni redkost. To so podatki ene organizacije iz lastne zbirke, ne neodvisna raziskava in ne zagotovilo za posameznega psa.

Hovawart ali nemški ovčar: v čem se razlikujeta

Standarda FCI uvrščata pasmi v različni skupini: hovawart v skupino 2 (molosoidne pasme gorskega tipa), nemški ovčar v skupino 1 (ovčarji). Višina v vihru je pri nemškem ovčarju 60–65 cm (psi) in 55–60 cm (psice), pri hovawartu 63–70 in 58–65 cm; standard nemškega ovčarja navaja teži 30–40 kg in 22–32 kg. Nemški ovčar ima pokončna ušesa, hovawart viseča, pokončna ušesa pa so pri hovawartu diskvalifikacijska napaka. Nemški ovčar je po standardu vsestranski delovni, ovčarski in službeni pes, hovawart pa je prvotno samostojno čuval domačijo.

Kaj vprašati rejca

Pri nakupu mladiča zahtevajte pisne izvide obeh staršev in preverite, ali psarna deluje v okviru kinološke zveze. Vprašajte po izvidih kolkov (v Sloveniji A/A ali B/B po pravilniku HwKS), po očesnem pregledu, po preverjanjih, ki jih zahteva klub (v Veliki Britaniji na primer ščitnica in DM), in po vzrejnem dovoljenju staršev. HwKS svetuje nakup mladiča iz psarne, ki je članica Kinološke zveze Slovenije (KZS) in kluba; po njegovem pravilniku mora vzreditelj mladiče pred oddajo očistiti zajedalcev in poskrbeti za cepljenja ter jih ne sme prodajati prek preprodajalcev. Vprašajte tudi, kako so bili mladiči socializirani. Seznam najdete pri rejcih psov.

Pogosta prepričanja in kaj pravijo viri

• »Barva določa značaj« – HwKS pravi, da te povezave ni mogoče potrditi.
• »Hovawart je zelo stara pasma« – odvisno od pomena: FCI ga imenuje »zelo star nemški delovni pes v prvotnem smislu«, HCGB pravi, da ni preživel kot pasma, ampak bolj kot tip, RZV pa da je pasma kot taka še zelo mlada.
• »Čuvanje pomeni borbenost« – HwKS pravi, da ne moremo trditi, da je zelo borben pes, ampak prej zaščitniški; standard FCI agresivne pse diskvalificira.
• »Miren pes ne potrebuje veliko gibanja« – HwKS ga opisuje kot mirnega psa, ki je lahko v naslednjem trenutku zelo energičen, RZV pa navaja vsaj eno uro neprekinjenega teka na dan.

Komu ustreza in komu manj

Hovawart ustreza aktivnim skrbnikom, ki imajo čas za vsakodnevno gibanje, delo in šolanje, ograjen prostor ter voljo do doslednosti brez sile. Manj mu ustrezajo ljudje, ki bi ga imeli večino dneva samega, dom brez ograje, družina, ki ne zmore nadzirati stikov med psom in otroki, ali prvi pes brez podpore izkušenega vodnika ali kluba. Življenje v stanovanju je mogoče le ob veliko gibanja in dela zunaj doma; kot idealen prostor HwKS navaja velik vrt z dostopom v stanovanje.

Prednosti in slabosti