Gordon seter (Gordon Setter)

O pasmi

Črni maščevalec škotskega višavja

Gordon seter izvira iz zgodnjih 1820. let, ko ga je na svojem posestvu pri Fochabersu na Škotskem razvil Alexander Gordon, četrti vojvoda Gordon. Cilj je bil vzdržljiv ptičar, sposoben celodnevnega dela v zahtevnem, skalnatem terenu škotskega višavja, kjer je moral zaznati in stakniti divjad na velike razdalje. Pasma je bila med prvimi devetimi, ki jih je leta 1878 priznal ameriški kinološki klub AKC, danes pa jo FCI vodi pod standardom št. 6.

Največji med seterji

Med štirimi seterskimi pasmami – poleg irskega, irskega rdeče-belega in angleškega seterja – je gordon seter najtežji in najmočnejši. Prepoznaven je po črni dlaki z rjavimi (tan) oznakami, dolgimi visečimi ušesi in dolgo, svilnato dlako s perjastimi obrobami na ušesih, prsih, nogah in repu. Njegova telesna teža in postava izražata moč, potrebno za dolgotrajno delo na terenu, ne le lepoten videz na razstavah. Barvna kombinacija črne dlake z rjavimi oznakami je ena redkih, ki jih standard dovoljuje, kar seterja loči od enobarvnih sorodnikov.

Počasi odraste, dolgo ostane mladenič

Za razliko od marsikatere pasme, ki dozori pri dveh do treh letih, gordon seter po navedbah veterinarske klinike VCA ostane igriv in mladosten do približno četrtega leta starosti. To pomeni daljše obdobje, ko potrebuje dosledno, potrpežljivo vodenje, preden se umiri, zaradi česar mladi psi te pasme pogosto ostanejo razposajeni in radovedni dlje kot marsikatera druga velika pasma. Lastniki naj zato računajo na daljše obdobje vzgoje, preden pes doseže mirnejšo, umirjeno fazo odraslosti.

Delo v polju zahteva gibanje doma

Gordon seter je bil vzgojen za cele dneve iskanja in stikanja divjadi v gorskem terenu, zato tudi kot družinski pes potrebuje veliko dnevnega gibanja – dolge sprehode, tek ali organizirane aktivnosti, na primer agility ali nosework. Brez zadostne telesne in mentalne zaposlitve lahko postane nemiren ali razgrajaški, kar se pri tej pasmi pogosto kaže tudi kot pretirano vohanje in oddaljevanje na sprehodu. Igre, ki vključujejo iskanje predmetov ali vonjav, so zato pogosto bolj učinkovite od preprostega meta žogice.

Vzgoja ptičarja

Pasma je inteligentna in se rada uči, a ima izrazit lovski nagon, ki jo lahko med sprehodom odvrne k sledenju vonjav. Dosledna, na nagradah temelječa vzgoja, začeta že v mladiču, pomaga izkoristiti njeno bistrost in obenem omejiti trmo, ki jo lastniki opisujejo tudi kot rahlo "šefovsko". Priklic je zato smiselno vaditi sistematično, saj se pes zlahka pusti zamotiti z zanimivo sledjo.

Družina in otroci

Gordon seter velja za ljubečega, zvestega družinskega psa, ki je z otroki praviloma nežen in igriv, ob počitku ob kaminu pa rad poišče bližino svojih ljudi. Zaradi velikosti in razigranosti je pri druženju z majhnimi otroki vseeno priporočljiv nadzor odraslih, saj lahko že navdušen pozdrav ali igra z repom nehote podre manjšega otroka. Z odraslimi družinskimi člani razvije močno navezanost in rad spremlja vsakodnevna opravila po hiši.

Nega dolge svilnate dlake

Dolga, svilnata dlaka z izrazitim perjem na ušesih, prsih in nogah zahteva redno krtačenje nekajkrat tedensko, da se prepreči zapletanje in obarjanje, ter redno pregledovanje ušes, ki so zaradi oblike bolj dovzetna za vnetja. Med sprehodi po gozdu ali visoki travi je priporočljivo tudi redno preverjanje dlake glede klopov in semen trav, ki se rada zataknejo v perje.

Zdravstvena tveganja

Kot pri drugih velikih, globokoprsih pasmah je povečano tveganje za napenjanje in zasuk želodca (bloat), zato je priporočljivo hranjenje v več manjših obrokih namesto enega velikega ter izogibanje intenzivni telesni aktivnosti tik po obroku. Gordon Setter Club of America prek svojega zdravstvenega registra spremlja tudi pojavnost kolčne displazije in nekaterih dednih očesnih bolezni v pasmi.

Prednosti in slabosti