Gladkodlaki prinašalec (Flat-Coated Retriever)

O pasmi

Gladkodlaki prinašalec (Flat-Coated Retriever) je srednje velik do velik britanski lovski pes iz skupine prinašalcev, ki so ga rejci v 19. stoletju oblikovali za vsestransko delo na terenu in v vodi. Pasma je znana po veselem, odprtem in nadvse igrivem značaju, zaradi katerega jo v angleško govorečem svetu pogosto imenujejo »Peter Pan med prinašalci« - ostane namreč mladostno razposajena še dolgo po tem, ko druge pasme že »odrastejo«. Ob vsej priljubljenosti kot družinski in lovski pes pa gladkodlaki prinašalec velja tudi za eno zdravstveno najbolj izpostavljenih pasem psov, predvsem zaradi izjemno visoke obremenjenosti z rakom.

Izvor in zgodovina

Pasma se je razvila v Veliki Britaniji v drugi polovici 19. stoletja iz t. i. valovitodlakega prinašalca (wavy-coated retriever), pri čemer viri omenjajo primesi krvi novofundlandca, seterjev in kolija. Ključno vlogo pri oblikovanju in utrjevanju pasme je imel Sewallis Evelyn Shirley, eden od ustanoviteljev britanskega kinološkega kluba (The Kennel Club), ki je pasmo od konca 1860-ih let načrtno gojil in razstavljal. Od približno leta 1890 pa do prve svetovne vojne je bil gladkodlaki prinašalec najbolj priljubljen prinašalec v Britaniji, kasneje pa ga je po priljubljenosti prehitel najprej labradorec, nato pa še zlati prinašalec - obe pasmi izhajata iz delno prekrivajočih se sorodstvenih linij.

Videz in telesna zgradba

Standard opisuje pasmo kot psa »moči brez okornosti in vitkosti brez šibkosti« - srednje velikega, aktivnega in inteligentnega videza. Značilnosti telesne zgradbe vključujejo gosto, čim bolj gladko dlako fine do srednje teksture, z izrazito operjenostjo na nogah in repu, v črni ali jetrno rjavi barvi. Psi merijo približno 59-61,5 cm v vihru in tehtajo 27-36 kg, psice pa 56,5-59 cm in 25-32 kg, kar je skladno s podatki, vpisanimi v podatkovni bazi te pasme.

Značaj in temperament

Uradni standard značaj povzame kratko: »samozavesten in prijazen«. V praksi to pomeni psa, ki je vedno pripravljen na igro, delo ali druženje, ob tem pa ostaja nadvse navezan na družino. Vzdevek »Peter Pan« ni zgolj marketinška fraza, temveč uveljavljena oznaka, ki jo uporablja tudi ameriški kinološki klub (AKC) - gladkodlaki prinašalci namreč duševno dozorevajo počasneje kot večina pasem in ohranijo igrivost, radovednost in energijo tudi v poznejših letih odraslosti.

Gladkodlaki prinašalec, labradorec in zlati prinašalec

Vse tri pasme izhajajo iz podobnih britanskih lovskih linij 19. stoletja in so si genetsko ter po namembnosti sorodne, a so se njihove poti razšle. Gladkodlaki prinašalec je bil do prve svetovne vojne najbolj priljubljen izmed njih, po vojni pa sta ga labradorec in zlati prinašalec prehitela in danes veljata za veliko pogostejši, bolj »univerzalno mirni« družinski pasmi. Gladkodlaki prinašalec je v primerjavi z njima praviloma bolj eksuberanten, dlje ostaja mladostno razigran in nekoliko počasneje dozoreva, kar od lastnika zahteva več potrpljenja pri vzgoji, hkrati pa je danes precej redkejši in manj razširjen kot njegova bolj znana sorodnika.

Zdravje in znane bolezni

Gladkodlaki prinašalec velja za eno zdravstveno najbolj obremenjenih pasem psov. Anketa britanskega kinološkega kluba (Kennel Club) iz leta 2004 je pokazala, da je pri tej pasmi rak vzrok smrti pri približno polovici psov, kar je občutno nad povprečjem vseh pasem (okoli 27 %). Najpogostejši in najbolj zloglasen je histiocitarni sarkom - agresiven tumor mehkih tkiv, ki je pri tej pasmi bistveno pogostejši kot pri večini drugih pasem; dolgoletna britanska raziskava tumorjev (1990-2015) in kohortna študija 174 psov sta pokazali, da je zaradi potrjenih novotvorb, predvsem mehkotkivnih sarkomov, poginilo približno 42 % spremljanih živali, vrh pojavnosti pa je pri starosti okoli 8 let. Poleg raka so pri pasmi opisani tudi displazija kolkov (švicarska študija kluba retriverjev je na 768 psih (1995-2016) zabeležila upad deleža prizadetih psov s 6 % na 2,6 %) ter dedne očesne bolezni, kot sta glavkom in progresivna atrofija mrežnice (PRA), zato so pri vzrejnih psih priporočljivi redni očesni pregledi.

Nega in vzdrževanje

Dlaka zahteva zmerno, a redno nego - ščetkanje enkrat do dvakrat tedensko za preprečevanje zapletkov, predvsem na operjenih delih nog, ušes in repa. Gladkodlaki prinašalec je bil vzgojen za celodnevno delo na terenu in v vodi, zato potrebuje veliko dnevne telesne aktivnosti (dolgi sprehodi, plavanje, aportiranje) in duševne spodbude, sicer lahko postane uničevalen ali nemiren. Vzgoja naj bo dosledna, a nežna in igriva, saj se pasma dobro odziva na pozitivne metode, medtem ko oster pristop hitro povzroči odpor.

Primernost za družino in življenjske razmere

Gladkodlaki prinašalec je izjemno prijazen, potrpežljiv pes, ki se praviloma dobro razume z otroki in drugimi hišnimi ljubljenčki, še posebej ob zgodnji socializaciji. Zaradi visoke energije in velikosti ni najbolj primeren za bivanje v stanovanju brez zagotovljene obsežne dnevne telesne aktivnosti, prav tako zaradi visokih zdravstvenih tveganj in zahtevne vzgoje ni idealna izbira za povsem neizkušene lastnike psov - najbolje uspeva pri aktivnih družinah ali posameznikih s časom za šport, delo ali redno gibanje na prostem.

Prednosti in slabosti