Za vse, ki jim živali pomenijo svet.
Preskoči na vsebino
Čivava (Chihuahua)
Spoznaj pasmo

Čivava (Chihuahua)

Canis lupus familiaris

  • Družinska
  • Stanovanje

Čivava je najmanjša priznana pasma psa na svetu, ki izvira iz Mehike in tehta le od 1,5 do 3 kg. Kljub drobni postavi gre za samozavestnega, izjemno navezanega psa, ki potrebuje previdno ravnanje zaradi krhkosti kosti in sklepov. Ob redni zobni negi in zaščiti pred padci lahko živi tudi do 18 let.

Deli

Zahtevnost nege

2/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Potreba po aktivnosti

3/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Nega v praksi

Redno ščetkanje zob, zaščita pred mrazom in padci, pogosti manjši obroki za mladičke

Hitri povzetek pasme

Status v Evropi
Prisotna v Evropi
Komu je namenjena
Odrasli, pari, izkušeni lastniki majhnih psov
Primerno za družine
Pogojno
Z otroki
Pogojno
Z drugimi vrstami
Pogojno
Stanovanje
Da
Za začetnike
Pogojno
Tip
majhen spremljevalec
Izvor
Mehika
Bivanje in prostor
Idealna za stanovanja in majhne domove brez vrta
Aktivnost
3 / 5
Nega
2 / 5
Življenjska doba
12 – 18 let
Velikost
Majhna
Teža
1.5 – 3.0 kg
Višina
15 – 23 cm

O pasmi

Čivava nosi naziv najmanjše priznane pasme psa na svetu - v vihru meri približno 15 do 23 cm in kot odrasla žival tehta med 1,5 in 3 kg. Ime je dobila po mehiški zvezni državi, kjer so jo v 19. stoletju odkrili ameriški popotniki, njeno drobno telo pa skriva presenetljivo samozavesten značaj. Po naravi ni tipičen naročniški ljubljenček, čeprav pogosto konča prav tam: je budna, trmasta in močno navezana na svojo najljubšo osebo.

Poreklo v Mehiki

Čivava naj bi izhajala iz tečičija, majhnega spremljevalnega psa, ki so ga gojile predkolumbovske civilizacije v Mehiki, čeprav si zgodovinarji glede natančnega izvora niso enotni. Ameriški popotniki so v 19. stoletju začeli izvažati pse, najdene v mehiški zvezni državi Chihuahua, po kateri je pasma dobila ime. Ameriški kinološki klub (AKC) jo je priznal leta 1904, danes pa je ena najbolj prepoznavnih pasem malih psov na svetu in tesno povezana z mehiško kulturno identiteto.

Gladka ali dolga dlaka

Standardi priznavajo dve varianti dlake iste pasme: gladko, s kratko, tesno prilegajočo se in sijočo dlako, ter dolgo, z mehko, ravno ali rahlo valovito dlako, resami na ušesih in nogah ter bogato opahnjenim repom. Obe varianti dlako menjata zmerno in potrebujeta le redno, lahkotno krtačenje - dolga dlaka zahteva le nekoliko več pozornosti, da se izognemo zapletkom za ušesi in na hlačah. Vrsta dlake ne vpliva ne na značaj ne na zdravje.

Najmanjša pasma - in krhka

Odrasle živali običajno tehtajo od 1,5 do 3 kg, standard ameriškega kluba za čivave (CCA) pa za razstavne pse določa zgornjo mejo 6 funtov (okoli 2,7 kg); višina v vihru je navadno med 15 in 23 cm. Tako drobna telesna zgradba prinaša zelo konkretne posledice: skok s kavča, grob prijem ali srečanje z velikim, razposajenim psom lahko povzroči zlom ali resno poškodbo. Družina mora ravnanje s psom skrbno nadzorovati, uporabljati stopnice ali klančine za pohištvo in biti posebej previdna na sprehodih ob večjih živalih.

Zvesta, a previdna do tujcev

Čivave so znane po nenavadno tesni navezanosti na eno samo osebo, ki ji sledijo iz sobe v sobo in ji znotraj družine očitno dajejo prednost. To močno navezanost pogosto spremlja previdnost do tujcev in neznanih psov, ki sega od zadržanega opazovanja do drznega, glasnega postavljanja, ki ne ustreza njihovi drobni postavi. Zgodnja in dosledna socializacija v času mladička bistveno izboljša samozavest in kasneje zmanjša obrambne reakcije; brez nje lahko naravna previdnost pasme preide v tesnobo ali celo grizenje.

Molera: napačno razumljena mehka pega

Mnoge čivave se rodijo z molero - odprtim, še nezaraslim predelom na vrhu lobanje, primerljivim s fontanelo pri človeških dojenčkih. Klubski standard pasme jo izrecno sprejema »z molero ali brez«, veterinarska raziskava iz leta 2021 pa je pri veliki večini pregledanih čivav odkrila vsaj eno vztrajno odprto fontanelo tudi v odrasli dobi. Molera sama po sebi ni napaka niti znak hidrocefalusa - strokovnjaki niso našli povezave med njeno velikostjo in to boleznijo. Pomeni pa, da je ta del lobanje manj kostno zaščiten, zato je treba biti pri udarcih v glavo, predvsem pri mladičkih, še posebej previden.

Zobje, kolena in sladkor pri mladičkih

Male pasme, kot je čivava, imajo poln nabor odraslih zob nagneten v zelo majhno čeljust, kar pospeši nastanek zobnih oblog in kamna; brez rednega ščetkanja in profesionalnega čiščenja se lahko obolenje dlesni pojavi že pri enem letu starosti. Pogosta je tudi luksacija pogačice - izpah kolenske pogačice iz svoje zareze - ki sega od občasnega poskakovanja pri hoji do stanja, ki zahteva operacijo. Mladički, mlajši od treh mesecev, so poleg tega nagnjeni k hipoglikemiji, saj imajo njihova drobna telesa omejene energijske rezerve; pogosti manjši obroki pomagajo preprečiti mlahavost, opotekanje ali krče, ki jih lahko povzroči padec sladkorja. Pri nekaterih čivavah se v starosti pojavi tudi kolaps sapnika, kar je sicer pogosteje dokumentirano pri pasmah, kot sta jorkširski terier in pomeranec, kot pri čivavah.

Vsakdanja nega in primernost

Potrebe čivave po gibanju so skromne - kratki sprehodi in igra v notranjosti povsem zadostujejo - a slabo prenaša mraz in na sprehodih pogosto potrebuje oblačilo. Njena drobna velikost jo naredi primerno za stanovanja in manjše domove, nega dlake pa je pri obeh variantah minimalna. Najbolje se znajde v gospodinjstvih odraslih ali družinah s starejšimi, nežnimi otroki, ki razumejo njeno krhkost, manj pa je primerna za dom z malčki ali velikimi, razposajenimi psi; lastniki naj računajo tudi na redno zobno nego in bodo pozorni na zgodnje znake nizkega krvnega sladkorja pri mladičkih.

Značaj in temperament

samozavestna, zvesta, budna, previdna do tujcev, trmasta

Komu je namenjena

Odrasli, pari, izkušeni lastniki majhnih psov

Bivanje in prostor

Idealna za stanovanja in majhne domove brez vrta

Nega

Redno ščetkanje zob, zaščita pred mrazom in padci, pogosti manjši obroki za mladičke

Prednosti in slabosti

Prednosti pasme

zavzame komaj kaj prostora in je odlična izbira za stanovanje, ne potrebuje veliko gibanja niti zahtevne nege dlake, ostane izjemno zvesta in navezana na svojega človeka vse življenje

Na kaj biti pozoren

je zaradi drobne postave zelo dovzetna za padce in poškodbe, potrebuje redno skrb za zobe zaradi nagnjenosti k obolenjem dlesni, je pogosto zadržana ali drzna do tujcev in neznanih psov

Posebne opombe

Odprta mehka pega na vrhu glave, imenovana molera, je pri čivavah pogosta in jo klubski standard pasme izrecno sprejema - z njo ali brez nje. Ne gre samodejno za napako ali znak hidrocefalusa: strokovnjaki niso potrdili povezave med njeno prisotnostjo ali velikostjo in to boleznijo, mnoge molere pa se z odraščanjem postopoma zaprejo. Kljub temu ta del lobanje ostaja kostno manj zaščiten, zato je pri mladičkih z molero priporočljiva dodatna previdnost pri ravnanju z glavo in zaščita pred udarci - ne pa panika ob vsakem odkritju mehkega predela.

Pogosta vprašanja

Kaj je mehka pega (molera) na glavi čivave?

Molera je odprt, še nezaraslen predel na vrhu lobanje, podoben fontaneli pri dojenčkih, in je pri čivavah zelo pogosta - klubski standard pasme jo sprejema z njo ali brez nje. Sama po sebi ni napaka ali znak bolezni; raziskave niso potrdile povezave med njeno velikostjo in hidrocefalusom, mnoge pa se z odraščanjem postopoma zaprejo. Ker je ta del lobanje manj zaščiten, je priporočljiva previdnost pri ravnanju z glavo mladička.

Je čivava primerna za družine z otroki in drugimi hišnimi ljubljenčki?

Le pogojno. Zaradi drobne telesne zgradbe jo lahko že majhen otrok nehote poškoduje, zato je primernejša za družine s starejšimi, nežnimi otroki ob stalnem nadzoru odraslih. Z drugimi psi in mačkami se pogosto razume dobro, lahko pa je drzna ali glasna do neznanih ali večjih psov, kar poveča tveganje za poškodbe. Zgodnja socializacija stanje precej izboljša.

Zakaj so mladički čivave nagnjeni k hipoglikemiji?

Ker imajo mladički zaradi drobnega telesa zelo majhne energijske zaloge, lahko že izpuščen obrok, mraz ali stres povzroči hiter padec krvnega sladkorja. Znaki so mlahavost, opotekanje in v hujših primerih krči. Tveganje najbolj zmanjšajo pogosti manjši obroki - tudi štirikrat do šestkrat na dan - do starosti nekaj mesecev, ko se sposobnost uravnavanja sladkorja izboljša.

Kakšno nego zob potrebuje čivava?

Precej intenzivno. Ker ima čivava poln nabor zob nagneten v zelo majhno čeljust, se plak in zobni kamen nabirata hitro, obolenje dlesni pa se lahko pojavi že pri enem letu starosti. Priporočljivo je redno domače ščetkanje zob (idealno večkrat tedensko) in redni veterinarski pregledi z občasnim profesionalnim čiščenjem, da preprečimo hujše zaplete.

Kako dolgo živijo čivave?

Čivave sodijo med najdlje živeče pasme psov, v povprečju od 12 do 18 let, nekatere pa dočakajo tudi več. K dolgi življenjski dobi pripomorejo redna zobna nega, zaščita pred padci in poškodbami ter vzdrževanje zdrave telesne teže, saj majhno srce pri tej pasmi razmeroma dolgo ostaja učinkovito.

Kakšna je razlika med kratkodlako in dolgodlako čivavo?

Gre za isto pasmo, le za dve varianti dlake. Kratkodlaka ima gladko, tesno prilegajočo se in sijočo dlako, dolgodlaka pa mehko, ravno ali rahlo valovito dlako z resami na ušesih in nogah ter bogatim repom. Nega je pri obeh minimalna, dolga dlaka pa potrebuje malce več krtačenja, da se izognemo zapletkom.

Sorodne pasme

Podatki o pasmi so uredniško pripravljeni na portalu Živalce.si.

Viri in dodatno branje