Čau čau (Chow Chow)

O pasmi

Mačji temperament v pasjem telesu

Čau čau se pogosto primerja z mačko po načinu, kako živi z ljudmi – je dostojanstven, samozadosten in redko išče pozornost, naklonjenost pa izraža z mirno bližino, ne z izlivi veselja ali skakanjem po gostih. Gre za temeljno potezo značaja, ne za hladnost do lastnika, in prav zato čau čau ostaja bolj neodvisen od večine družabnih pasem, tudi znotraj lastne družine. Na sprehodu pogosto hodi po svojem tempu in ne kaže tipične želje po aportiranju ali skupnih igrah z žogo, značilnih za marsikatero drugo pasmo – bolj ga zanima raziskovanje vonjav kot igra, kar je le še en izraz iste neodvisne narave.

Vsestranski delovni pes stare Kitajske

Pasma izhaja iz severne Kitajske, kjer so jo stoletja uporabljali za lov, čuvanje, vlečenje vozov in pastirsko delo, kar pojasnjuje njeno vzdržljivost in samostojno odločanje na terenu brez stalnih navodil človeka. Značilna nekoliko okorela, »hoduljasta« hoja, ki jo standard pasme še vedno opisuje kot posebnost, naj bi izvirala prav iz te vlečne in pastirske vloge, ne iz namena za hitro tekanje. V starih kitajskih dinastijah so čau čauje gojili tudi na cesarskih posestvih in v templjih, kjer so služili kot čuvaji, kar dodatno pojasnjuje njihovo dostojanstveno, rezervirano držo do neznancev.

Gosta dvojna dlaka z levjo grivo

Čau čau ima eno najgostejših podlank med vsemi pasmami, ki jo ščiti tako pred mrazom kot pred toplino, standard pa priznava gladko in dolgodlako različico, obe z izrazito grivo okoli vratu, po kateri je pasma takoj prepoznavna. Modro-črn jezik je še ena redka poteza, ki jo čau čau deli z malo drugimi pasmami in ni povezana z zdravjem dlake ali kože, temveč je preprosto del njegove genetske zasnove.

Nega, ki terja resen tedenski čas

Gosta podlanka se rada zapleta in močno linja ne glede na dolžino vrhnje dlake, zato je temeljito krtačenje večkrat tedensko nujno, v obdobjih intenzivnega linjanja pa še pogosteje, sicer nastanejo boleči zapleti tik ob koži. Kdor išče pasmo z nizkimi zahtevami po negi, naj to pri čau čauu upošteva kot enega ključnih dejavnikov pri odločitvi, saj gre za trajno, ne le občasno obveznost.

Kratek gobec in nizka toleranca za vročino

Čau čau ima zaradi razmeroma kratkega gobca in goste dlake slabšo toleranco za vročino, zato so poletni sprehodi priporočljivi v hladnejšem delu dneva, dostop do sence in vode pa je nujen kadarkoli je zunaj. Njegove potrebe po gibanju so zmerne, kar pasmo naredi primerno tudi za mirnejše lastnike, dokler je vročinski stres pod nadzorom in dokler se ob veterinarskih posegih upošteva tudi povečano tveganje pri anesteziji.

Vzgoja za samozavestnega, doslednega lastnika

Kljub mirnemu videzu je čau čau samostojen in svojeglav pes, ki se uči z doslednim, spoštljivim vodenjem, ne s prisilo – ponavljajoča se, kratka in pozitivno naravnana vadba deluje bolje kot dolge, zahtevne seje. Zgodnja socializacija pomaga, da zadržanost do neznancev ne preraste v pretirano nezaupljivost, dosledno vodenje pa mora ostati prisotno skozi vse življenje psa.

Navezan na eno osebo, previden do otrok in drugih živali

Čau čau je zvest in predan, a se običajno najmočneje naveže na eno osebo v gospodinjstvu, do preostalih družinskih članov pa je enako spoštljiv, a manj izlivno nežen. Bolje se ujema z družinami s starejšimi, umirjenimi otroki, do manjših živali pa je lahko zadržan in jih dojema kot plen, zato je previdna, postopna socializacija priporočljiva. Njegova nizka toleranca do vlečenja za dlako ali uhlje je pogost vzrok neželenih reakcij, zato je jasno naučiti otroke spoštljivega ravnanja enako pomembno kot nadzor sam.

Znana zdravstvena tveganja in komu je pasma primerna

Pri čau čauu se pogosteje pojavljajo displazija kolkov, entropij, progresivna atrofija mrežnice in hipotiroidizem, zato so redni veterinarski pregledi sklepov, oči in ščitnice smiselni skozi vse življenje psa. Zaradi kratkega gobca ima pasma tudi povečano tveganje pri anesteziji, kar je vredno omeniti veterinarju pred vsakim posegom; skupaj s samostojnim značajem in zahtevno nego to čau čaua uvršča med pasme za izkušene, ne začetniške lastnike. Ker odvečna telesna teža dodatno obremenjuje kolke, je vzdrževanje vitke postave skozi vse življenje ena od preprostejših stvari, s katerimi lastnik zmanjša tveganje za težave s sklepi.

Prednosti in slabosti