O pasmi
Bulmastif je orjaški molosoidni pes, ki izvira iz Velike Britanije in združuje moč angleškega mastifa s hitrostjo in vztrajnostjo stare angleške buldog pasme. Gre za pasmo, ustvarjeno z natančnim namenom – ne za lov ali borbo, temveč za tiho, učinkovito varovanje veleposestev. Danes je bulmastif predvsem umirjen, samozavesten družinski pes, ki pa zaradi svoje teže, moči in zaščitniške narave ni primeren za vsakogar. Njegova prisotnost je pomirjujoča za družino, hkrati pa odvračilna za nepovabljene obiskovalce.
Zgodovina
Bulmastif je nastal okoli leta 1860 v Angliji, ko so oskrbniki velikih posestev (t. i. gamekeeperji) križali angleškega mastifa in staro angleško buldog pasmo v razmerju približno 60 proti 40 odstotkov v korist mastifa. Namen je bil ustvariti psa, ki bo dovolj hiter in tih, da bo ponoči izsledil divjega lovca, ga podrl in zadržal na tleh, ne da bi ga pri tem hudo poškodoval – od tod vzdevek 'gamekeeper's night dog', oziroma oskrbnikov nočni pes. Angleški kenel klub (The Kennel Club) je pasmo uradno priznal leta 1924, po približno desetletju ustaljevanja tipa. Kasneje so bulmastife uporabljali tudi kot stražarje pri varovanju rudnikov diamantov ter kot vojaške in policijske pse.
Temperament in značaj
Uradni standard pasme opisuje bulmastifa kot 'neustrašnega in samozavestnega, a hkrati krotkega'. Gre za pse z močnim ozemeljskim nagonom, ki znajo sami presoditi, kdo sodi na posestvo in kdo ne, vendar so do družinskih članov in sprejetih gostov mehki in naklonjeni. Njihova zaščitniška drža ni agresivnost v pravem pomenu besede – bulmastif ne laja veliko in ne napada brez razloga, temveč se raje postavi med družino in domnevno grožnjo. Prav zato ameriško združenje rejcev bulmastifov (ABA) opozarja, da je pes primeren le za lastnika, ki zna dosledno in mirno prevzeti vodstvo, sicer lahko postane trmast in samovoljen.
Zdravje
Kot pri večini orjaških pasem so tudi pri bulmastifu pogoste ortopedske težave – displazija kolkov in komolcev, zaradi česar britanski kenel klub priporoča, pri pooblaščenih rejcih pa zahteva rentgensko ocenjevanje po shemi BVA/KC. Bolj zaskrbljujoč je povečan delež rakavih obolenj: genomska študija na 330 čistopasemskih bulmastifih je pokazala občutno povečano tveganje za limfom v primerjavi z drugimi pasmami, pri čemer se bolezen pogosto pojavi že pred šestim letom starosti. Zaradi globokega prsnega koša in velike telesne mase je pasma izpostavljena tudi zasuku želodca (GDV) – življenjsko nevarnemu stanju, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč. Priporočljivo je hranjenje v več manjših obrokih in izogibanje naporu tik pred in po obroku.
Pričakovana življenjska doba
Bulmastif spada med kratkoživeče orjaške pasme. Avstralska veterinarska študija na skoraj 2.800 bulmastifih je izmerila mediano življenjsko dobo 8,5 leta, kar se dobro ujema s splošno navedbo 8 do 10 let. Vodilni vzrok smrti v tej raziskavi so bile tumorske spremembe, med katerimi prevladuje limfom, sledijo pa mišično-skeletne in nevrološke bolezni starosti. Kratka življenjska doba je pri orjaških pasmah povezana predvsem s hitro rastjo, veliko telesno maso in obremenitvijo notranjih organov, zato je redno spremljanje pri veterinarju še posebej pomembno.
Nega in vzdrževanje
Kratka, gosta dlaka bulmastifa je nezahtevna – enkrat tedensko krtačenje zadošča za odstranjevanje odmrle dlake. Več pozornosti terjajo gube na gobcu, ki jih je treba redno čistiti in sušiti, da se ne vnamejo. Pasma je znana po močnem slinjenju, še posebej po pitju vode ali v vzburjenju, prav tako pa mnogi psi glasno smrčijo zaradi kratkega, širokega gobca. Zaradi omejene sposobnosti hlajenja so bulmastifi občutljivi na vročino in vlago – v poletnih mesecih potrebujejo senco, dovolj vode in izogibanje naporu v najtoplejšem delu dneva.
Vzgoja in socializacija
Ker gre za velikega in močnega psa z izrazitim ozemeljskim nagonom, je zgodnja in dosledna socializacija nujna. Mladiča je treba od malih nog navaditi na različne ljudi, živali in situacije, sicer lahko zaščitniško vedenje preide v pretirano sumničavost do tujcev. Bulmastif se dobro odziva na pozitivne metode dresure, slabo pa prenaša grobo ali silovito ravnanje. Zaradi svoje teže in moči ni primerna pasma za povsem neizkušenega lastnika, saj že samo obvladovanje psa na vrvici zahteva telesno moč in samozavestno vodenje.
Primernost za družino in bivalne razmere
Dobro vzgojen in socializiran bulmastif je do otrok iz lastne družine praviloma potrpežljiv in nežen, vendar je zaradi telesne teže lahko nerodno nevaren za manjše otroke – že vesel zamah z repom ali naslon nanje lahko povzroči padec. Do drugih psov, predvsem istega spola, so bulmastifi lahko nestrpni, zato je uvajanje novih hišnih ljubljenčkov treba izvesti postopno in previdno. Zaradi velikosti in teže pasma ni idealna za bivanje v manjšem stanovanju brez dvorišča, čeprav v zaprtih prostorih deluje presenetljivo mirno, če dobi dovolj dnevnega gibanja.
Značaj in temperament
Neustrašen, samozavesten in zvest, a hkrati krotek do družine – bulmastif je po naravi tih opazovalec, ki brez lajanja in po nepotrebnem ne kaže agresije, se pa odločno postavi med družino in zaznano grožnjo. Do tujcev je zadržan in sumničav, zato potrebuje zgodnjo socializacijo in izkušenega, dosledno mirnega vodjo.
Komu je namenjena
Izkušeni lastniki z veliko hišo in ogrado, ki iščejo mirnega, a odločnega zaščitniškega spremljevalca in so pripravljeni na dosledno socializacijo ter vzgojo že od mladička.
Bivanje in prostor
Zaradi velikosti in teže potrebuje hišo z ograjenim vrtom, ne pretesno stanovanje; v zaprtih prostorih je presenetljivo miren, če dnevno dobi dovolj sprehodov in ne pretiranega napora ob vročini.
Nega
Kratka dlaka zahteva le tedensko krtačenje, a redno je treba čistiti gube na gobcu. Pes veliko sline in smrči, poleti pa je zaradi kratkega gobca in velike telesne mase občutljiv na vročino, zato potrebuje senco, vodo in počitek v najtoplejšem delu dneva. Zaradi tveganja za zasuk želodca (GDV) je priporočljivo hranjenje v več manjših obrokih in izogibanje gibanju tik po obroku.
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
prirojen zaščitniški nagon brez odvečnega laježa, mirno in umirjeno vedenje v zaprtih prostorih, močna navezanost na svojo družino
Na kaj biti pozoren
močno slinjenje in glasno smrčanje, nagnjenost k displaziji kolkov in povečanemu tveganju za raka, kratka pričakovana življenjska doba orjaške pasme
