O pasmi
Bišon frize je pogosto opisan kot pasma z najbolj vedrim značajem med malimi psi, a njegova prava posebnost je kombinacija dveh stvari: goste kodraste bele dlake, ki zahteva resno nego, in izjemne navezanosti na ljudi, zaradi katere je pravi družinski spremljevalec, ne pa čuvaj ali lovski pes. Po uradnem FCI standardu gre za manjšo, čokato pasmo s poreklom iz Francije in Belgije, ki tehta od 5 do 8 kg in zraste od 23 do 30 cm v vihru.
Izvor in zgodovina
Priljubljena zgodba pravi, da izvira z otoka Tenerife in da so ga v Evropo prinesli mornarji ali križarji že v srednjem veku, od tam pa naj bi prek Italije in Francije postal ljubljenec renesančnih dvorov, vključno s francoskim kraljem Henrikom III. Ta zgodba je delno legenda – Mednarodna kinološka zveza (FCI) v uradnem standardu št. 215 pasmo uradno vodi kot francosko-belgijsko, saj so jo po skoraj izumrtju v začetku 20. stoletja obnovili francoski in belgijski vzrejalci (prvi pes je bil vpisan v belgijski rodovnik leta 1932, ime 'bichon à poil frisé' pa je dobila leta 1978). Zato je natančneje govoriti o francosko-belgijskem poreklu kot o zgolj sredozemskem.
Videz in dlaka
Bišon frize je majhen, čvrst pes s prašnato belo, kodrasto zunanjo dlako in mehkejšo spodnjo dlako, ki skupaj ustvarita znameniti 'oblaček'. Pri mladičih je dovoljen rahel bež odtenek, odrasel pes pa mora biti čisto bel. Znamenita okrogla frizura glave ni le okrasna – pomaga vzdrževati obliko dlake med striženji.
Značaj
FCI standard psa opisuje kot pravega spremljevalca, ki ga lahko vzamete povsod, 'ni nervozen in ne laja pogosto' ter je izjemno družaben do ljudi in drugih psov. Rejske organizacije, kot je ameriško društvo Bichon Frise Club of America, poudarjajo vedrino kot glavno lastnost pasme in navajajo, da je vedro razpoloženje zaščitni znak pasme. Ta navezanost na ljudi ima tudi senčno stran: bišon frize slabo prenaša dolgo samoto in je med pasmami, pri katerih se pogosteje pojavlja ločitvena anksioznost – lajanje, uničevanje predmetov ali nesnaženje ob odsotnosti lastnika.
Mit o hipoalergenosti
Bišon frize velja za priljubljeno izbiro alergikov, a trditev je treba razumeti previdno. Glavni alergen pri psih, beljakovina Can f 1, nastaja v koži, slini in seču – ne v dlaki sami – zato noben pes ni resnično 'nealergen'. Raziskava ameriške bolnišnice Henry Ford iz leta 2011, objavljena v American Journal of Rhinology & Allergy, je v prahu iz 173 domov s posameznim psom primerjala 60 pasem in ni našla statistično pomembnih razlik v količini alergena Can f 1 med 'hipoalergenimi' in drugimi pasmami. Kodrasta, enoslojna dlaka bišona frizeja res manj lušči kožne luske po prostoru kot dlaka pasem z dvojno dlako, kar nekaterim alergikom pomaga, vendar to ni enako odsotnosti alergenov – individualna občutljivost se zelo razlikuje.
Nega dlake
Dlaka bišona frizeja raste neprestano in ne linja sezonsko, zato ujeta odmrla dlaka in kožni prah v kodrih hitro tvorita vozle, če pes ni redno negovan. Priporočeno je ščetkanje večkrat tedensko do dnevno ter poklicno striženje vsakih 4 do 6 tednov; pri daljših presledkih (10–12 tednov) se tveganje za boleče vozle močno poveča, striženje pa je dražje in bolj stresno za psa. Strošek rednega poklicnega striženja se giblje okoli 50–80 USD na obisk oziroma več sto evrov letno – to ni pasma za lastnike, ki iščejo nego 'brez vzdrževanja'.
Zdravje in tveganja
Bišon frize velja za razmeroma zdravo pasmo brez življenjsko nevarnih prirojenih bolezni, a ima nekaj značilnih tveganj. Švedska študija dednosti je pri pasmi zabeležila 12-odstotno razširjenost patelarne luksacije (izpah pogačice) z ocenjeno dednostjo okoli 0,21, kar potrjuje gensko komponento težave. Zaradi gnečenja zob v majhni čeljusti je pasma nagnjena tudi k obolenjem dlesni in zobnim oblogam, zato je redno čiščenje zob pomembno. Društvo Bichon Frise Club of America navaja kožne alergije in alergijski dermatitis kot najpogostejšo zdravstveno težavo pasme – prizadene približno polovico psov – in opozarja na gensko nagnjenost k avtoimunskim motnjam, zato odsvetuje nadaljnjo vzrejo psov s hudo alergijo. Pričakovana življenjska doba je po podatkih AKC in PetMD 14 do 15 let.
Primernost za družino
Bišon frize je zaradi majhne velikosti, zmerne potrebe po gibanju in prilagodljivosti primeren tudi za stanovanja, obenem pa je zaradi bistrosti in želje ugajati razmeroma preprost za urjenje, kar ga uvršča med pasme, primerne za začetnike. Dobro se ujame z otroki in drugimi hišnimi ljubljenčki, vključno s psi in mačkami, če je pravilno socializiran, pri zelo majhnih otrocih pa je zaradi drobne telesne zgradbe priporočen nadzor v obe smeri. Bodoči lastniki naj upoštevajo strošek in čas za nego dlake ter dejstvo, da pasma ne mara biti dolgo sama.
Značaj in temperament
vedra, družabna, navezana na ljudi, igriva, prilagodljiva
Komu je namenjena
Družine, začetnike in ljubitelje stanovanjskih psov
Bivanje in prostor
Prilagodljiv na stanovanje ali hišo, ne mara biti sam
Nega
Poklicno striženje vsakih 4–6 tednov, redno ščetkanje in nega zob
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
vedra in prijazna narava, ki uživa v družbi ljudi in drugih živali, primernost za stanovanjsko življenje zaradi majhne velikosti in zmernih potreb po gibanju, visoka inteligenca in želja ugajati, kar olajša urjenje
Na kaj biti pozoren
dlaka, ki brez rednega poklicnega striženja hitro zmršavi in pomeni stalen strošek nege, nagnjenost k alergijskemu srbenju kože in zobnim oblogam, ki terjata pozorno zdravstveno spremljanje, možnost ločitvene anksioznosti pri psih, ki so pogosto sami dlje časa
Posebne opombe
Pogosto ga tržijo kot 'hipoalergensko' pasmo, a raziskava iz leta 2011 (Am. J. Rhinology & Allergy) ni našla razlik v količini alergena Can f 1 med bišonom frizejem in drugimi pasmami – manj lušči po prostoru, ni pa 'brez alergenov'.
