O pasmi
Belgijski ovčar malinois je kratkodlaka različica belgijskega ovčarja in velja za enega najbolj vsestranskih ter delovno najbolj sposobnih pasem psov na svetu. Gre za srednje velikega do velikega psa kvadratne postave, s kratko, gosto dlako rjavo-rjave (fawn) barve s črno masko in črnimi konicami dlak po telesu. Malinois je mišičast, vzdržljiv in izjemno okreten, njegova telesna zgradba pa je popolnoma podrejena delu – bodisi pri čredništvu, športu ali službenih nalogah. Prepoznaven je po živahnem, pozornem izrazu in nenehni pripravljenosti na akcijo, zaradi česar je danes ena najbolj iskanih pasem za vojaško, policijsko in reševalno delo po svetu.
Zgodovina
Belgijski ovčar malinois je ena od štirih uradno priznanih različic belgijskega ovčarja – poleg tervurna, groenendaela in laekenoisa. Po klasifikaciji Mednarodne kinološke zveze (FCI, standard št. 15) gre za eno samo pasmo s štirimi dlakovnimi različicami, medtem ko npr. ameriški kenel klub (AKC) malinoisa priznava kot samostojno pasmo. Ime je dobil po mestu Mechelen (francosko Malines) v Belgiji, kjer je bila ta kratkodlaka, rjavo-rjava različica najbolj razširjena med lokalnimi čredniki ovac. Pasma se je oblikovala v drugi polovici 19. stoletja iz skupnega tipa belgijskega čredniškega psa. Leta 1891 je bil ustanovljen Club du Chien de Berger Belge z namenom ohraniti in poenotiti tip, veterinar Adolphe Reul pa je z anketo med rejci popisal več kot sto psov ter postavil temelje kasnejšim standardom po dlaki in barvi.
Delovni pes v vojski in policiji
Že med prvo svetovno vojno so malinoise uporabljali kot sporočevalce, reševalne pse in za vlečenje lahkega orožja, kar je razkrilo njihovo vzdržljivost in pogum. V ZDA je prvi malinois prispel leta 1911, pasma pa je bila v registru ameriškega kenel kluba (AKC) kot samostojna pasma priznana leta 1959. V zadnjih desetletjih je malinois postal prevladujoča pasma v vojaškem in policijskem delu po svetu – po ocenah predstavlja okoli polovico psov v ameriških vojaških enotah za delo s psi, v elitnih enotah, kot so pomorski komandosi (Navy SEALs), pa še večji delež. Najbolj znan primer je malinois Cairo, ki je leta 2011 sodeloval pri akciji ameriških pomorskih komandosov proti Osami bin Ladnu. Zaradi kombinacije inteligence, vonjalnih sposobnosti, gibčnosti in nizke telesne teže (primerne za tandemske padalske skoke) ga uporabljajo tudi tajne službe in specialne enote po vsem svetu.
Temperament in značaj
Po opisu Ameriškega kluba belgijskega malinoisa (ABMC) je pasma vzgojena za to, da je pozorna, samozavestna in vedno pripravljena na delo. Malinois je aktiven, buden in odziven; občutljiv na spremembe pri ljudeh in v okolju, a ne sme kazati plašnosti ali strahu. Do tujcev je praviloma zadržan, do svoje družine pa naklonjen in zaščitniški – brez pretirane agresivnosti. Ta kombinacija ga naredi za odličnega čuvaja, hkrati pa zahteva izkušenega lastnika, ki zna usmerjati njegovo živahnost in zaščitniške nagone.
Potrebe po gibanju in duševni stimulaciji
Malinois sodi med pasme z največjo potrebo po telesni in duševni aktivnosti. ABMC opozarja, da lahko pri premalo zaposlenem ali zanemarjenem malinoisu hitro pride do vedenjskih težav. V praksi to pomeni vsaj uro do dve intenzivne dnevne aktivnosti – teka, vlečenja, agilnosti, poslušnosti ali vohalnih iger – česar navaden sprehod ne more nadomestiti. Ker lastniki pogosto podcenjujejo te potrebe, je malinois med pogosteje oddanimi pasmami v zavetiščih; po poročanju medijev je v Španiji zaradi porasta priljubljenosti pasme opazen tudi porast zapuščenih malinoisov, ko lastniki ugotovijo, da pes ob premajhni količini giba postane uničevalen ali reaktiven. Pasma zato ni primerna za začetnike ali za manj aktivne družine.
Zdravje
Malinois je na splošno zdrava in vzdržljiva pasma, vendar se pri njej pojavljajo dedne ortopedske bolezni, značilne za večje pasme – displazija kolka in displazija komolca. Ameriški klub belgijskega malinoisa (ABMC) zato priporoča rentgensko oceno kolkov in komolcev (pri organizacijah, kot je OFA) po dopolnjenem drugem letu starosti ter letni pregled oči pri veterinarju oftalmologu. Pri pasmi je dokumentirana tudi epilepsija, ki se po navedbah kluba lahko pojavi šele po tretjem letu starosti, zato je pomembno, da rejci sledijo zdravstveni zgodovini staršev in sorodnikov. Priporočljivo je tudi spremljanje ščitnice in srca, čeprav zanju ni uradnega obveznega testiranja.
Malinois v primerjavi z drugimi belgijskimi ovčarji
Belgijski ovčar ima štiri različice, ki se razlikujejo predvsem po dlaki in barvi. Malinois ima kratko, gladko dlako rjavo-rjave (fawn) barve z jasno črno masko na gobcu in črnimi konicami dlak po telesu. Tervuren (v podatkovni bazi vodena kot ločena pasma) ima dolgo dlako podobne rjavo-rjave ali sive barve s črnim prekrivanjem, groenendael je dolgodlak in enobarvno črn, laekenois pa ima žično, razmršeno dlako rjavkaste barve. Po značaju in delovnih sposobnostih so si vse štiri različice zelo podobne, malinois pa je zaradi kratke, nezahtevne dlake in nekoliko lažje telesne teže najpogosteje izbran za vojaško in policijsko delo.
Primernost za družino
Malinois je lahko zvest in ljubeč družinski pes, vendar le v rokah izkušenih, aktivnih lastnikov, ki mu lahko ponudijo dovolj dela, vadbe in doslednega vodenja. ABMC poudarja, da so malinoisi dobri z otroki in drugimi živalmi, kadar so ob njih vzgojeni ali skrbno predstavljeni, vendar imajo izrazit plenilski nagon in nagnjenost k podganjanju gibajočih se predmetov, otrok ali živali, zato je nadzor pri druženju obvezen. Zaradi visoke energije in potrebe po prostoru pasma ni primerna za življenje v stanovanju niti za prve lastnike psov.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
Malinois je buden, samozavesten in vedno pripravljen na delo. Do tujcev je zadržan, do svoje družine pa naklonjen in zaščitniški, ne da bi bil pretirano agresiven. Je izjemno inteligenten in se hitro uči, a hkrati zahteva dosledno vodenje in veliko mentalne stimulacije, sicer lahko postane nemiren ali destruktiven.
Komu je namenjena
Aktivni, izkušeni lastniki s hišo in vrtom, ki se ukvarjajo s kinološkimi športi, čredništvom ali službenim delom s psi in lahko psu ponudijo dosledno vzgojo ter več ur dnevne aktivnosti.
Bivanje in prostor
Malinois potrebuje hišo z ograjenim vrtom in veliko prostora za gibanje; stanovanjska ali mestna postavitev brez možnosti intenzivnega dnevnega treninga zanj ni primerna.
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
izjemno inteligenten in hitro se uči, zvest in zaščitniški do svoje družine, vzdržljiv in izjemno vsestranski delovni pes
Na kaj biti pozoren
potrebuje več ur intenzivne dnevne aktivnosti, ni primeren za začetnike ali stanovanja, brez dela lahko postane destruktiven ali reaktiven