Beauceron (Berger de Beauce)

O pasmi

Beauceron (Berger de Beauce) je velik francoski ovčarski in čuvajski pes s kratko, gosto dlako, za katerega so značilni dvojni sledniki (volčji kremplji) na zadnjih nogah; ima jih tudi briard. Po standardu FCI št. 44 meri v vihru 61–70 cm; teža v standardu ni določena, ameriški AKC pa navaja približno 32–50 kg. Priznani sta dve barvi, črno-rjava in harlekin.

Od planjav La Beauce do »rdečih nogavic«

Beauceron izvira iz Francije, z ravnin okoli Pariza, ki jim pravijo La Beauce. Standard FCI pove, da so imena »Beauce Dog«, »Beauceron« in »Red-Stocking« konec 19. stoletja označevala stare francoske ovčarske pse ravnic, vzrejene za vodenje in varovanje ovac; »rdeče nogavice« so rjave oznake na nogah. Po ameriškem klubu pasme je opat Rozier leta 1809 uporabil izraza Berger de la Brie za dolgodlake (današnji briard) in Berger de la Beauce za kratkodlake pse; prvi Berger de Beauce je bil v francoski rodovniški knjigi vpisan septembra 1893, matični klub Club des Amis du Beauceron pa je nastal leta 1922.

Čreda, vojska in policija: za kaj so ga uporabljali

Standard FCI kot namen navaja »ovčarski pes in čuvaj«. Po ameriškem klubu sta v začetku 19. stoletja za čredo 200 do 300 ovac zadostovala dva psa; ko je ovčereja nazadovala, je francoski klub pasmo usmeril v varovanje doma in družine. Britanski klub piše, da je v obeh svetovnih vojnah služil kot kurir, prenašalec zalog, odkrivalec min ter iskalno-reševalni pes. Danes ga viri omenjajo pri pastirskem delu, osebni zaščiti, sledenju, v vojski, policiji, pri iskanju in reševanju ter v športih, kot sta agility in pokorščina.

Mere in videz po standardu FCI

Po standardu FCI je Beauceron velik, trden, vzdržljiv in mišičast pes brez okornosti. V vihru meri pes 65–70 cm, psica 61–68 cm. Standard teže ne določa, zato je razpon približno 32–50 kg povzet po AKC (70–110 funtov) in ni zahteva standarda. Dlaka je na glavi gladka, drugod kratka, gosta, trda in tesno ob telesu, dolga 3–4 cm; podlanka je fina in gosta, po možnosti mišje siva. Ušesa so polstoječa ali viseča, rep nizko nošen in dolg vsaj do skočnega sklepa; povsem pokončna in trda naravna ušesa so diskvalifikacijska napaka.

Dvojni sledniki na zadnjih nogah in nega dlake

Standard FCI za zadnje noge zahteva dvojne slednike, ki tvorijo dobro ločena »palca« z nohti, nameščena razmeroma blizu stopala. Enojni slednik ali njegova odsotnost na zadnjih nogah je diskvalifikacijska napaka na razstavah; to je merilo rejskega standarda, ne ocena vrednosti psa kot družinskega člana. Britanski klub navaja star rek francoskih kmetov, da Beauceron brez dvojnih slednikov ni pravi Beauceron, in jih opisuje kot prave sklepe prstov.

Po AKC se sledniki, ker se običajno ne dotikajo tal, ne obrabljajo sami od sebe in lahko rastejo hitreje kot drugi kremplji. Predolgi kremplji se lahko zatikajo, počijo ali zrastejo v kožo. Odstranitev slednika AKC omenja le pri ohlapno pritrjenih slednikih, odloča pa veterinar.

Kratka, tesna dlaka nego poenostavi: britanski klub jo označuje z »manj dlake za pospravljanje«, zato zadošča redno krtačenje, ob menjavi dlake pogostejše; urnika viri ne navajajo.

Črno-rjava in harlekin: dve barvi ene pasme

Standard FCI dopušča črno z rjavimi oznakami in harlekin (modro marmorirano z rjavimi oznakami). Pri črno-rjavi je črna čista, rjava pa »rdeče veverice«; oznake so nad očmi, ob gobcu, na prsih (najraje dve pegi), pod vratom in repom ter na nogah, kjer ne pokrivajo več kot 1/3 noge. Pri harlekinu sta črna in siva v enakih delih; le tam standard dopušča »wall eyes« (steklene oči), pri drugih barvah pa so diskvalifikacijska napaka.

Harlekin je pri Beauceronu posledica gena merle. V članku Claudie Batson za AKC Gazette, objavljenem na spletišču ameriškega kluba, piše, da je parjenje harlekina s harlekinom prepovedano zaradi hudih nepravilnosti, ki se lahko pojavijo pri mladičih; francoski klub CAB pa jo izrecno prepoveduje rejcem, ki podpišejo njegovo listino kakovostne vzreje. Isti članek navaja, da lahko dlaka harlekina s starostjo potemni.

Značaj in socializacija: samozavesten čuvaj, zadržan do tujcev

Beauceron je po standardu FCI odkrit in samozavesten, po značaju blag in neustrašen; agresiven ali pretirano plah pes je diskvalificiran. Ameriški klub dodaja dobro razvit čuvajski nagon in naravno zadržanost do tujcev. Francoski klub zapisuje, da laja malo in le z razlogom ter da je pes »enega gospodarja«, kar ne pomeni, da se v družini veže le na enega člana.

Socializacija je zato ena ključnih vzgojnih nalog. Britanski klub navaja obilo socializacije že od mladiča in tesen stik z ljudmi. Francoski klub opozarja, da mladič, ki predolgo ostane pri rejcu brez izkušenj zunaj njegovega okolja, pogosto postane plašen pes, in da je plašnost lahko dedna ter omejena na nekatere linije; strah odpravlja postopno navajanje ob prijetnih izkušnjah, prisilne metode pa po njegovem lahko povzročijo naučeno stisko.

Družina, otroci in druge živali

Beauceron je lahko družinski pes le pogojno: ob izkušenem vodenju, zgodnji vzgoji in premišljenem odnosu do otrok. Britanski klub ga opisuje kot velikega, aktivnega, družinsko usmerjenega in praviloma lahko vodljivega psa. Francoski klub piše, da pri otrocih »omehča«, a so njegovi izrazi naklonjenosti včasih robati; petdeset kilogramov težak pes, ki se hoče »crkljati« v naročju, je lahko težava, zato naj mu dobra vzgoja omogoči nežnost do otrok in krhkih starejših. Za sobivanje z drugimi psi in malimi živalmi v pregledanih virih ni podatkov, zato je odvisno od socializacije in značaja posameznika.

Gibanje, delo za glavo, vzgoja in stanovanje

Beauceron potrebuje veliko gibanja in resnega dela, zato je življenje v stanovanju le pogojno mogoče. Ameriški klub opozarja na močno potrebo po telesni in duševni zaposlitvi ter da postanejo premalo obremenjeni psi težko obvladljivi in uničujoči; britanski klub pa vpraša, ali lastnik lahko ponudi ustrezen življenjski slog in bivališče. Števila ur na dan viri ne podajajo. Za rastočega mladiča ameriški klub pri osteohondrozi izpostavlja pravilno prehrano in nadzorovano gibanje.

Uči se dobro, a mu je po francoskem klubu vsaka neupravičena prisila nesprejemljiva, ob pravičnem lastniku pa stori največ, kar zmore; britanski klub priporoča čvrsto, a nežno vzgojo. Francoski klub opozarja tudi na primere Beauceroncev, ki so se zadušili z žogico za tenis, in priporoča žogo z ročajem.

Zdravje: kaj navajajo klubi in veterinarski priročnik

Ameriški klub Beauceron opisuje kot dokaj zdravo pasmo, a našteva kolčno displazijo, dilatativno kardiomiopatijo (DCM), hipotiroidizem, zasukanje želodca, osteohondrozo in alergije; za pse v vzreji priporoča letni očesni pregled, hkrati pa navaja, da pasma ni posebej znana po očesnih boleznih. Pri DCM in hipotiroidizmu zapiše, da razširjenost ni znana oziroma je nejasna. Švicarski klub CSAB kot najpogostejši dedni bolezni pasme navaja kolčno in komolčno displazijo, ki ju sam označuje za redki, britanski klub pa, da pasma ni znana po dednih boleznih, a priporoča presejanje sklepov in oči; povprečna ocena kolkov v shemi BVA/KC je bila novembra 2022 enaka 11 (lestvica 0–106, nižje je bolje).

Zasukanje želodca je po Merckovem veterinarskem priročniku nujno stanje, ki prizadene predvsem velike in orjaške pse; pri zdravljenih živalih navaja smrtnost 20–45 %. Med povezanimi dejavniki so globok, ozek prsni koš, sorodnik prve stopnje z boleznijo, stres, plašno ali agresivno vedenje, enkratno dnevno hranjenje in hitro požiranje. Ameriški klub Beauceronca uvršča med globoke, velike pse, izpostavljene tveganju, in dodaja, da ni testa za posamezno žival; švicarski klub pa navaja, da je zasukanje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pogostejše, danes pa zelo redko. Življenjska doba po AKC je 10–12 let; AKC vira za ta podatek ne navaja.

Kaj vprašati rejca

Prosite za izvide pregledov obeh staršev. Ameriški klub priporoča oceno kolkov OFA, očesni pregled in srčni pregled z ultrazvokom (komolce in ščitnico spodbuja), britanski klub shemi BVA/KC za kolke in oči. To so priporočila, ne obveznosti; britanski klub preglede po teh shemah za pse v vzreji vseeno označuje za nujne. Rejci, ki v Franciji podpišejo listino kakovostne vzreje kluba CAB, se zavežejo, da samic ne bodo parili pred 18. mesecem starosti, da bodo uporabljali starše z vsaj oceno 2 v klubovem sistemu, da ne bodo parili dveh harlekinov in da mladičev ne bodo oddali pred 8. tednom. Po pravilniku Hrvaške kinološke zveze (HKS) je pasma na seznamu z obvezno selekcijo glede displazije kolkov: uredna ocena kolkov (HD) je pogoj za vzrejni pregled. Vprašajte tudi po značaju staršev in plašnosti v linijah. Rejce najdete v imeniku rejcev.

Beauceron ali nemški ovčar, dobermann, rottweiler in briard

Beauceron se od nemškega ovčarja, dobermanna, rottweilerja in briarda loči po velikosti, skupini FCI in dlaki; od briarda ga loči predvsem dlaka, saj dvojne slednike na zadnjih nogah ima tudi briard. Po standardih FCI meri pes Beauceron 65–70 cm (psica 61–68 cm), nemški ovčar 60–65 cm (55–60 cm), dobermann 68–72 cm (63–68 cm), rottweiler 61–68 cm (56–63 cm) in briard 62–68 cm (56–64 cm). Beauceron, nemški ovčar in briard so v skupini 1, dobermann in rottweiler v skupini 2.

• Briard: blizek sorodnik; britanski klub navaja podobne prednike in dvojne slednike na zadnjih nogah pri obeh pasmah, vendar ima briard po FCI dolgo dlako kozje strukture, Beauceron pa 3–4 cm dolgo.
• Dobermann: po britanskem klubu je bil Beauceron med pasmami, uporabljenimi pri njegovem nastanku.
• Nemški ovčar: FCI mu določa težo (psi 30–40 kg), Beauceronu pa ne.
• Rottweiler: FCI navaja težo psa 50 kg in psice približno 42 kg.

Kaj o Beauceronu velja, pa ni povsem res

»Beauceron je agresiven.« Standard FCI agresivne pse diskvalificira, francoski klub pa piše, da je njegov strog pogled pasmi v nekaterih regijah morda prinesel tak sloves. Vedenje je odvisno od genetike, socializacije in vzgoje. »Harlekin je druga pasma.« Ne: standard št. 44 opisuje obe barvi, posebnost je le klubska prepoved parjenja dveh harlekinov.

Komu ustreza in komu manj

Beauceron ustreza izkušenim, aktivnim lastnikom s časom za vsakodnevno delo, prostorom in voljo za skrbno socializacijo. Manj mu ustrezajo začetniki, družine brez časa za vzgojo in stanovanja brez rednega dela v naravi. Pod pogoji, ki jih navajajo klubi, je zvest čuvaj; brez njih lahko preide v nemir, uničevanje ali plašnost.

Prednosti in slabosti