Basenji (Basenji)

O pasmi

Basenji je majhen do srednje velik afriški lovski pes, eden najstarejših znanih tipov psov, ki še danes ohranja izrazito primitiven, samostojen značaj. Najbolj je znan po tem, da ne laja - namesto tega se oglaša s posebnim jodlajočim zvokom, imenovanim 'baroo'. Elegantna, gazelam podobna postava, tesno zavit rep in nagubano čelo mu dajejo prepoznaven videz, njegov mačji način življenja - vključno s samočiščenjem - pa ga uvršča med najbolj svojevrstne pasme psov.

Izvor in zgodovina

Basenji izvira iz gostih gozdov porečja reke Kongo v Srednji Afriki, kjer so ga lovska ljudstva stoletja uporabljala za lov. Na ovratnice so psom pritrjevali male zvončke, da so lovci lahko sledili, kam so pse pognali divjad proti mrežam, napetim med drevesi. Podobni psi so upodobljeni že na starodavnih egipčanskih grobnicah, kar kaže na zelo staro afriško poreklo tipa, čeprav to ne pomeni neprekinjene rodovne linije do današnje pasme. Evropejci so se s to pasmo prvič srečali v 19. stoletju, sistematična vzreja pa se je začela v tridesetih letih 20. stoletja v Angliji. Basenji klub Amerike je nastal leta 1942, ameriški kenel klub (AKC) pa je pasmo uradno priznal leto kasneje, leta 1943. Konec osemdesetih let je klub iz Afrike uvozil nove pse, da bi razširil rodovno knjigo in ohranil gensko raznolikost pasme.

Pes, ki ne laja

Basenji je znan kot 'afriški pes brez laježa'. Zaradi nenavadno oblikovanega grla ne zmore oddajati klasičnega laježa, temveč se oglaša s posebnim zvokom, mešanico jodlanja in rogljanja, ki mu pravijo 'baroo'. Pes ni nem - zna godrnjati, cviliti in celo zakričati, kadar je vznemirjen ali osamljen. Ta lastnost basenjija naredi razmeroma tihega sostanovalca, kar je ena redkih prednosti pasme za življenje v stanovanju.

Edinstven reprodukcijski cikel

Basenji je ena redkih pasem psov, pri katerih pride samica v gonitev le enkrat letno - navadno jeseni - medtem ko imajo samice večine drugih pasem gonitev dvakrat na leto. To lastnost basenji deli z volkovi in nekaterimi drugimi primitivnimi pasmami, kar odraža njegovo bližino izvornemu, manj podomačenemu tipu psa.

Mačji značaj

Basenji velja za enega najbolj neodvisnih in 'mačjih' med psi. Svojo dlako čisti sam, tako da si z jezikom liže tačke in si z njimi umiva obraz, podobno kot mačke - zato je skoraj brez vonja in potrebuje zelo malo nege. Je inteligenten, pozoren in navezan na svojo družino, do tujcev pa zadržan in previden. Zaradi svoje primitivne narave je manj podredljiv in manj motiviran za ugajanje kot večina udomačenih pasem, zato zahteva izkušenega lastnika, ki zna vzgajati s potrpežljivostjo in dosledno pozitivno motivacijo.

Aktivnost, lovski nagon in vzgoja

Basenji je bil vzrejen za aktiven lov in ima izjemno visoko raven energije ter močan lovski nagon. Potrebuje dnevno intenzivno gibanje in varno ograjeno območje, saj bo za manjšo žival, ki steče mimo, hitro stekel v pogon. Njegova samostojnost in radovednost pomenita, da klasične vzgojne metode, ki temeljijo na podrejanju, pri njem ne delujejo - bolje se odziva na kratke, zanimive in nagrajevalne treninge. Zaradi teh lastnosti basenji ni priporočljiv za začetnike v reji psov.

Zdravje

Basenji je nagnjen k nekaterim dednim boleznim. Najbolj znana je Fanconijev sindrom - dedna okvara ledvičnih tubulov, ki povzroči izgubljanje glukoze, elektrolitov in hranil z urinom; simptomi (prekomerno uriniranje, prekomerna žeja, hujšanje) se običajno pojavijo med 4. in 7. letom starosti. Vzrok je mutacija (izbris zadnjega eksona) v genu FAN1, dedovanje pa je avtosomno recesivno, zato je za vzrejne pse na voljo DNK-test, ki prepreči parjenje dveh nosilcev mutacije. Basenji je nagnjen tudi k progresivni retinalni atrofiji (PRA), ki počasi vodi v slepoto in je prav tako testirljiva z DNK-testom, ter k hipotiroidizmu (znižano delovanje ščitnice). Med pasemsko značilnimi težavami omenjajo tudi displazijo kolka, izpah pogačice in nekatere dedne očesne nepravilnosti (koloboma, distrofija roženice). Ob rednih veterinarskih pregledih in genetskem testiranju vzrejnih staršev basenji navadno doživi 12 do 16 let.

Nega in bivanje

Kratka, fina dlaka basenjija ne zahteva skoraj nobenega ščetkanja, saj se pes veliko neguje sam; občasno obrisovanje in redno striženje nohtov zadostujeta. Zaradi tihe narave (ne laja) in kompaktne velikosti se lahko basenji dobro znajde tudi v stanovanju, če mu lastnik zagotovi dovolj dnevne telesne in miselne aktivnosti. Do otrok je lahko dober, če je z njimi odraščal in so stiki nadzorovani, saj lahko njegova energičnost in neodvisnost pri zelo majhnih otrocih povzročita težave. Zaradi izrazitega lovskega nagona ni primeren za gospodinjstva z manjšimi hišnimi ljubljenčki, kot so mačke ali glodavci, z drugimi psi pa se, ob zgodnji socializaciji, običajno dobro razume.

Prednosti in slabosti