Avstralski svilnati terier (Australian Silky Terrier)

O pasmi

Iz Sydneyja: križanec dveh terierjev

Avstralski svilnati terier je nastal v Avstraliji, natančneje na območju Sydneyja, na prelomu 19. in 20. stoletja s križanjem yorkshirskega teriera in avstralskega teriera. Rejci so želeli manjšega spremljevalnega psa, ki bi ohranil teriersko delovnost in izgled svilnate dlake yorkshirskega teriera, obenem pa bil nekoliko robustnejši in manj občutljiv od svojega yorkshirskega sorodnika. FCI pasmo vodi pod standardom št. 236, AKC pa jo uvršča v skupino pasjih igrač (Toy Group), čeprav po značaju ostaja pravi terier, kar jo loči od marsikatere druge pasme v tej skupini.

Majhno telo, velik značaj

Kljub kompaktni, elegantni postavi je avstralski svilnati terier živahen, buden in samozavesten pes s pravim terierskim temperamentom. Je pozoren spremljevalec, ki rad opozori na vsak nenavaden zvok ali obiskovalca, obenem pa je navezan na svojo družino in uživa v druženju. Njegova radovednost in energija sta pogosto v nasprotju z majhno postavo, zato ga marsikateri lastnik opiše kot "velikega psa v malem telesu". Rad je v središču dogajanja in ne mara ostajati dolgo sam.

Lovski nagon v malem pakiranju

Pasma je bila prvotno vzrejena tudi za lov na podgane in druge škodljivce, zato lovski nagon ostaja del njenega značaja kljub majhnosti. To pomeni, da lahko zasleduje glodalce ali ptice na sprehodu, zato je varen ograjen prostor za igro brez povodca dobrodošel. Na povodcu je zato smiselno računati na nenadne poteze v smeri gibajočega se plena.

Svilnata dlaka in kaj zahteva

Dolga, ravna, svilnata dlaka zahteva redno krtačenje nekajkrat tedensko, da ne pride do zapletanja, ter profesionalno striženje približno vsakih 6 do 8 tednov. V primerjavi z nekaterimi drugimi dolgodlakimi pasmami je nega sicer obvladljiva, a ni zanemarljiva – dlaka namreč nima podlanke, zato manj linja, a se lažje zamaše in umaže. Med sprehodi je priporočljivo redno preverjati dlako na tačkah in za ušesi, kjer se zapletki nabirajo najpogosteje.

Vzgoja trmastega teriera

Avstralski svilnati terier je bister in se hitro uči, a kot pri večini terierjev se lahko pojavi trma, če vzgoja ni dosledna. Pozitivna, mirna in redna vzgoja od mladička naprej pomaga omejiti pretirano lajanje in preprečiti razvoj trmastih navad. Socializacija s tujimi psi in ljudmi v zgodnjem obdobju prav tako zmanjša tveganje za pretirano oprezno ali obrambno vedenje v odrasli dobi.

Otroci, drugi psi in mačke

Pasma je praviloma prijazna do otrok, ki jo znajo spoštljivo obravnavati, medtem ko grobo ravnanje majhnih otrok lahko povzroči obrambno reakcijo. Do drugih psov je običajno družaben, odnos do mačk in manjših živali pa je odvisen od zgodnje socializacije zaradi ohranjenega lovskega nagona; nekateri psi te pasme se z mačko, s katero odraščajo, povsem dobro razumejo. Pri srečanju z večjimi, neznanimi psi je zaradi majhnosti priporočljiv nadzor, da ne pride do poškodb.

Stanovanjsko življenje

Zaradi majhne velikosti in zmernih potreb po gibanju je avstralski svilnati terier ena boljših izbir med terierji za življenje v stanovanju, če dobi dnevne sprehode in priložnosti za igro. Brez zadostne aktivnosti lahko postane nemiren ali pretirano glasen, saj gre kljub majhnosti za energično pasmo, ki potrebuje tudi mentalno spodbudo, na primer igrače za reševanje problemov. Prijazen je tudi do obiskovalcev, če je od mladička navajen na različne ljudi in situacije.

Zdravje in pričakovana življenjska doba

Gre za razmeroma zdravo in dolgoživo pasmo s pričakovano življenjsko dobo med 12 in 15 leti. Pri manjših pasmah, kot je ta, veljajo za pogostejše tveganje izpah pogačice (patelarna luksacija) in zobne težave, zato so redni veterinarski pregledi priporočljivi, prav tako redno čiščenje zob, ki pri manjših pasmah pogosteje hitreje obloži z zobnim kamnom. Pri pasmi so pogoste tudi solzne sledi pod očmi, kar je značilno za več manjših pasem, njihov videz pa omili redno čiščenje predela okoli oči.

Prednosti in slabosti