Angleški springer španjel (English Springer Spaniel)

O pasmi

Angleški springer španjel je eden najstarejših lovskih pasem psov, vzgojen za t. i. "vzmetenje" (spring) oziroma pregnanje divjadi iz grmovja naravnost pred lovca in puško. Gre za vsestranskega ptičarja, ki še danes velja za enega najbolj atletskih in energičnih med vsemi špánjeli, hkrati pa je zaradi prijazne narave priljubljen tudi kot družinski pes. Izvira iz Velike Britanije, kjer so ga stoletja vzrejali kot delovnega spremljevalca lovcev na pernato divjad.

Izvor in zgodovina

Špánjelom podobni psi so bili v Britaniji znani že stoletja prej, morda so jih na otok pripeljale rimske legije z Iberskega polotoka, prva čistokrvna linija angleškega springer španjela, katere predniki segajo v norfolške in shropshirske špánjele, pa je nastala v grofiji Shropshire v 19. stoletju. Vse do začetka 20. stoletja so cockerje in springerje kotila ista legla - manjše mladiče so uporabljali za lov na sloko in so jih poimenovali cockerji, večje pa za pregnanje večje divjadi, od koder izvira ime springer (iz angleškega "to spring" - vzmetiti, pregnati). Britanski Kennel Club je pasmo kot samostojno priznal leta 1902. Ameriško krovno društvo English Springer Spaniel Field Trial Association je nastalo leta 1924. Ameriški United Kennel Club springerja opisuje kot "koren vseh lovskih zemeljskih špánjelov", z izjemo clumber špánjela.

Springer in cocker španjel - skupni koreni

Angleški springer španjel in angleški cocker španjel imata torej skupne prednike, saj so ju do konca 19. stoletja izbirali iz istih legel zgolj po velikosti - večji mladiči so postali springerji, manjši cockerji. Danes ju ločimo po več znakih: springer je večji in bolj oglat, ima daljši gobec ter razmeroma krajša, manj viseča ušesa kot cocker. Kljub temu ostajata pasmi si sorodni tako po videzu kot po lovskem temperamentu.

Delovne in razstavne linije

Znotraj pasme se je v zadnjih desetletjih izoblikovalo razmeroma jasno razhajanje med "delovnimi" (field-bred) in "razstavnimi" (show-bred, bench) linijami. Delovni springerji imajo krajšo, bolj žilavo dlako, manj visoča ušesa in vitkejšo telesno zgradbo, prilagojeno vzdržljivemu delu na terenu, medtem ko imajo razstavni psi daljšo dlako, bolj povešena ušesa in težjo kost. Rejski krogi to razhajanje že desetletja omenjajo kot eno najbolj izrazitih znotraj ene same pasme. Delovni psi so pogosto bolj intenzivni in zahtevajo redno vsakodnevno delo, medtem ko so razstavni springerji običajno nekoliko umirjenejši, a še vedno potrebujejo veliko gibanja.

Nos za nevarnost - delo pri policiji in na carini

Angleški springer španjel je zaradi izjemnega vonja, delovne motivacije in obvladljive velikosti ena najpogosteje uporabljenih pasem za odkrivanje prepovedanih drog in eksploziva pri policiji, carini in vojski po svetu, med drugim v Veliki Britaniji, na Irskem, Švedskem, Finskem in v Kanadi. Dolga ušesa vonj usmerjajo proti nosu, nizka postava pa mu omogoča, da ostaja blizu talnih sledi vonja, kar skupaj z metodičnim "prečesovanjem" terena omogoča hitro in učinkovito preiskovanje prostorov in tovora.

Temperament in energija

Springer je prijazen, vesel in izjemno delaven pes z močnim nagonom po gibanju in delu - po mnenju rejskih klubov je eden najbolj atletskih med vsemi špánjeli. Potrebuje veliko dnevnega gibanja in miselnih izzivov, sicer lahko postane nemiren ali destruktiven. Do družinskih članov, vključno z otroki, je praviloma nežen in navezan, do tujcev pa običajno prijazen brez pretirane plašnosti ali agresivnosti. Zaradi lovskega porekla ohranja izrazit vonjalni nagon in veselje do aportiranja, kar lastniki izkoristijo tudi na pasjih športih, kot so agility, plavanje in nosework.

Zdravje

Najresnejša, čeprav redka dedna bolezen pasme je fukozidoza - presnovna motnja zaradi pomanjkanja encima alfa-fukozidaze, ki se deduje avtosomno recesivno in privede do napredujoče okvare živčevja ter smrti, običajno v prvih letih življenja. Za bolezen, ki je najpogostejša pri razstavnih linijah v Veliki Britaniji in Avstraliji, obstaja genetski test (razvit na Univerzi Pensilvanije), ki loči zdrave, prenašalce in obolele pse. Pasma je nagnjena tudi k displaziji kolka, ponavljajočim se vnetjem ušes zaradi dolgih, visečih uhljev ter redkeje k progresivni atrofiji mrežnice (PRA), ki se navadno pojavi med 2. in 6. letom starosti. V Veliki Britaniji rejcem priporočajo presejalno testiranje kolkov in komolcev po shemah Britanskega veterinarskega združenja (BVA) v sodelovanju s Kennel Clubom, kar pomaga zmanjšati pojavnost teh bolezni pri prihodnjih generacijah.

Nega in vzdrževanje

Srednje dolga, valovita dlaka zahteva ščetkanje enkrat do dvakrat tedensko, občasno pa tudi striženje ali obisk kinologa. Uhlji potrebujejo redno preverjanje in čiščenje, saj so zaradi oblike in dolžine nagnjeni k vlagi in vnetjem. Zaradi visoke energije springer potrebuje dnevno vsaj eno uro intenzivnejše telesne aktivnosti - sprehode, tek, aportiranje ali plavanje - kar ga dela manj primernega za življenje v stanovanju brez dostopa do dvorišča ali pogostih sprehodov v naravi. Zgodnja socializacija in dosledna vzgoja sta pri tako energični in pametni pasmi ključni za uravnoteženo vedenje v odrasli dobi.

Prednosti in slabosti