O pasmi
Angleški seter je britanski ptičar, ki divjad ne plaši, ampak jo z nosom v zraku izsledi in nato obstane v mirni, napeti stoji ('stoja' oziroma 'point'), dokler lovec ne pride do njega. FCI ga vodi pod standardom št. 2 v 7. skupini (ptičarji), sekcija britanski in irski ptičarji ter seterji, z zahtevanim delovnim preizkusom.
V Sloveniji pasmo že od leta 1921 združuje Društvo ljubiteljev ptičarjev (DLP) v okviru Kinološke zveze Slovenije, na Hrvaškem pa je bil angleški seter leta 2023 s 461 vpisanimi mladiči četrta najštevilčnejša pasma v rodovniški knjigi Hrvaškega kinološkega saveza (HKS) - med lovskimi pasmami ena vodilnih, čeprav jo v mestih redko srečamo.
Ime, ki je ostalo.
'Belton' - dlaka s svojim imenom
Angleški seter je edini med tremi britanskimi seterji (angleški, irski in škotski oz. gordon), ki nima enobarvne ali strnjeno dvobarvne dlake. Njegova bela osnovna barva je posuta z drobnimi pikami ene od štirih barv - črne (moder belton), oranžne, limonaste ali jetrno rjave - pojavi pa se lahko tudi tribarvna varianta z rjavimi znamenji. Izraz 'belton' izhaja iz vasice Belton v Northumberlandu; v splošno rabo ga je v 19. stoletju uvedel prav vzreditelj Edward Laverack, katerega knjiga o pasmi je najbolj oblikovala današnjo podobo angleškega setra. FCI standard izrecno navaja, da je bolj cenjena dlaka, popikana po vsem telesu, kot dlaka z večjimi, enoličnimi barvnimi madeži.
Delovna in razstavna linija
Znotraj pasme obstajata dve razmeroma različni liniji. Delovni oziroma poljski psi (pogosto imenovani po vzrediteljih, na primer 'Llewellin setter') so nekoliko manjši, z redkejšo in krajšo dlako ter izrazitejšim lovskim nagonom, zato so primernejši za dejansko lovsko delo na terenu. Razstavni psi so večji, z še daljšo in bogatejšo dlako na ušesih, prsih in repu, vzrejeni predvsem za konformacijske razstave. Pri izbiri mladička je smiselno vprašati, iz katere linije izvira, saj to precej vpliva tako na videz kot na energijsko raven odraslega psa.
Značaj in vsakdanje življenje
FCI standard značaj opiše z dvema besedama: 'intenzivno prijazen in dobrodušen'. To v praksi pomeni psa, ki redko kaže agresijo ali plašnost - oboje je po standardu celo razlog za diskvalifikacijo na razstavi - in ki navezanost na družino gradi hitro, tudi do otrok in drugih psov. Angleški seter ni varuh in ni pes za samostojno preživljanje časa na dvorišču; najbolje uspeva kot član družine, vključen v dnevne aktivnosti. Zaradi izrazitega lovskega nagona do ptic je pri manjših hišnih ljubljenčkih, kot so ptice ali glodavci, priporočljiv nadzor, medtem ko z drugimi psi in mačkami ob ustrezni socializaciji praviloma dobro shaja.
Gibanje in duševna zaposlitev
Standard psa opisuje kot 'zelo aktivnega z izrazitim čutom za divjad', kar na terenu pomeni več ur tekanja v širokem loku pred lovcem. Hišni ljubljenček te pasme potrebuje bistveno več kot krajši sprehod okoli bloka - primerni so tek, dolgi sprehodi brez povodca na varnem terenu, aportiranje ali nosno delo. Brez dovolj gibanja in miselnih izzivov postane angleški seter nemiren, glasen ali destruktiven, zato ni prva izbira za manjše stanovanje, razen če lastnik zagotovi resnično veliko dnevne aktivnosti.
Nega dlake
Dolga, svilnata dlaka z resami na ušesih, prsih, trebuhu, zadnjih nogah in repu se rada zapleta in nabira semena trav, zato jo je treba krtačiti večkrat tedensko, po sprehodu po visoki travi ali grmovju pa vedno preveriti dlako in morebitne klope. Delovni psi s krajšo dlako potrebujejo manj nege kot razstavni.
Zdravje
Angleška zveza ljubiteljev pasme (English Setter Association) od leta 1990 sistematično spremlja zdravje pasme. Psi so izpostavljeni tveganju za displazijo kolka, zato je pregled po skupni shemi kluba in veterinarskega združenja del odgovorne vzreje. Prirojena gluhost se odkriva s testom BAER; po podatkih kluba je pri testirani populaciji enostransko gluhih približno 4,5 %, obojestransko pa okoli 0,5 % psov. Opisana je tudi povečana nagnjenost k avtoimunskemu tiroiditisu in draženju kože (atopijski dermatitis), zato je pri vzrejnih psih smiselno redno spremljanje.
Značaj in temperament
prijazen, dobrodušen, energičen, družaben, samozavesten
Komu je namenjena
aktivnim lastnikom, lovcem, družinam s časom za gibanje
Bivanje in prostor
hiša z vrtom ali stanovanje le ob res veliki dnevni aktivnosti
Nega
redno krtačenje dlake, dolgi sprehodi ali tek, nadzor pri manjših hišnih ljubljenčkih
Prednosti in slabosti
Prednosti pasme
prijazen in otrokom naklonjen značaj, prepoznavna pikčasta 'belton' dlaka, močan lovski nagon za delo na terenu
Na kaj biti pozoren
zahteva veliko dnevnega gibanja, dlaka potrebuje redno krtačenje, ni primeren za samostojno življenje na dvorišču
Posebne opombe
Med delovno (terensko) in razstavno linijo pasme obstajajo opazne razlike v velikosti, gostoti dlake in moči lovskega nagona, zato je pri nakupu mladička smiselno povprašati po poreklu. Zaradi prirojenega nagona po iskanju ptic je pri manjših hišnih ljubljenčkih priporočljiv nadzor.
