Za vse, ki jim živali pomenijo svet.
Preskoči na vsebino
Spoznaj pasmo

Angleški koker španjel (English Cocker Spaniel)

Canis lupus familiaris

  • Družinska
  • Aktivna

Vesel in energičen angleški lovski pes s pernatimi ušesi, ki je enako doma na lovišču kot v naročju družine.

Deli

Zahtevnost nege

4/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Potreba po aktivnosti

4/5 lestvica zahtevnosti

ManjVeč

Nega v praksi

Dlako je treba nekajkrat tedensko krtačiti in redno obrezovati okrog blazinic ter ušes, ušesa pa redno pregledovati in čistiti zaradi nagnjenosti k vnetjem. Potrebuje vsaj eno uro dnevnega gibanja in miselne spodbude, priporočljivi so tudi redni veterinarski pregledi zaradi dednih očesnih in ledvičnih bolezni.

Hitri povzetek pasme

Status v Evropi
Prisotna v Evropi
Komu je namenjena
Aktivne družine in posamezniki, ki lahko psu zagotovijo dovolj dnevnega gibanja, so pripravljeni na redno nego dlake in ušes ter na dosledno vzgojo; primeren tudi za lovske namene.
Primerno za družine
Da
Z otroki
Da
Z drugimi vrstami
Pogojno
Stanovanje
Pogojno
Za začetnike
Pogojno
Tip
lovski
Izvor
Velika Britanija
Bivanje in prostor
Prilagodi se tako hiši z vrtom kot stanovanju, če dobi dovolj dnevnih sprehodov in aktivnosti; ni pes za dolgotrajno samostojno preživljanje časa.
Aktivnost
4 / 5
Nega
4 / 5
Življenjska doba
11 – 14 let
Velikost
Srednja
Teža
12 – 16 kg
Višina
38 – 43 cm

O pasmi

Angleški koker španjel je vesel, energičen prinašalec divjadi z okroglimi, mehkimi očmi in dolgimi, pernatimi ušesi, ki je eden najbolj priljubljenih lovskih psov v Veliki Britaniji, hkrati pa tudi cenjen družinski spremljevalec po vsem svetu. Znan je po neomajno dobri volji – vrtenje repa ob najmanjši pozornosti je skoraj njegov zaščitni znak – in po vsestranskosti, ki mu omogoča, da je enako srečen na lovskem terenu kot na kavču doma.

Zgodovina in poreklo

Koker španjeli izvirajo iz starejše skupine angleških ptičjih psov, ki so jih v 19. stoletju delili na 'springer' (splašujoče) in 'cocking' (kokerske) tipe glede na velikost in nalogo pri lovu. Manjši, čvrsti psi, sposobni prodreti v gosto grmovje in splašiti sloko (angl. woodcock) ter drugo pernato divjad, so po tej ptici dobili ime 'cocker'. Cocker Spaniel Club je bil v Veliki Britaniji ustanovljen leta 1902 in kmalu zatem določil prvi uradni standard pasme. Leta 1935 je bil v Ameriki ustanovljen English Cocker Spaniel Club of America, da bi angleški tip ohranil ločeno identiteto, leta 1946 pa je ameriška kinološka zveza AKC angleškega kokra uradno priznala kot samostojno pasmo, ločeno od ameriškega koker španjela.

Angleški ali ameriški koker španjel?

Obe pasmi izvirata iz istih prednikov, a sta se v 20. stoletju razvili v različnih smereh. Angleški koker španjel je nekoliko višji in bolj atletsko grajen, ima daljšo glavo in gobec ter manj bujno, manj svileno dlako kot ameriški bratranec. Prav tako je pri angleškem tipu, zlasti pri delovnih linijah, bolj ohranjen izvirni lovski nagon in delovna vnema, medtem ko je ameriški koker španjel skozi desetletja selekcije postal predvsem razstavni in družabni pes. Kdor išče psa z izrazitim 'ptičjim' nagonom in energijo za sprehode po terenu, bo v angleškem kokru našel bolj pristnega lovskega spremljevalca.

Videz

Angleški koker španjel je kompakten, a krepko grajen pes srednje velikosti, v vihru visok od približno 38 do 43 centimetrov in težak od 12 do 16 kilogramov, pri čemer so psi običajno nekoliko večji od psic. Glavo krasijo velike, okrogle, temne oči z blagim, prosečim izrazom, dolga, nizko nameščena ušesa, obrobljena z bogato dlako ('feathering'), pa dajejo pasmi značilen mehak videz. Dlaka je srednje dolga, svilnata in gladka na telesu, z daljšimi resami na ušesih, prsih, trebuhu in nogah; pojavlja se v številnih barvah in kombinacijah, od enobarvnih do pegastih (roan) vzorcev.

Temperament

Angleški koker španjel velja za enega najbolj razposajenih in prijaznih predstavnikov lovskih pasem – v angleščini ga pogosto opisujejo z besedo 'merry' (vesel, razigran). Je navezan na družino, rad se druži z ljudmi vseh starosti in na splošno dobro prenaša življenje z otroki, če je od mladiča naprej ustrezno socializiran in če odrasli nadzorujejo igro z manjšimi otroki. V preteklosti je bil v veterinarski in kinološki literaturi znan pojav t. i. 'cocker rage' oziroma idiopatske agresije – nenadnih, na videz neizzvanih izbruhov agresivnosti pri nekaterih kokrih. Sodobne raziskave ta izraz obravnavajo kot sporen in slabo znanstveno utemeljen: velik del primerov naj bi bilo mogoče pojasniti z nizko toleranco na frustracijo, spregledanimi opozorilnimi signali psa, bolečino ali drugimi zdravstvenimi vzroki, ne pa z domnevno prirojeno 'pasemsko' motnjo. Britanska študija primarne veterinarske oskrbe je sicer zabeležila nekoliko višjo pojavnost agresivnega vedenja pri angleških kokrih kot pri psih na splošno, kar pomeni, da je dosledna, zgodnja socializacija in vzgoja pri tej pasmi še posebej pomembna – ne pa, da gre za psa, ki je po naravi nevaren.

Zdravje

Angleški koker španjel je na splošno zdrava pasma s pričakovano življenjsko dobo od 11 do 14 let, vendar je nagnjen k nekaterim dednim boleznim, za katere obstajajo genetski testi. Progresivna atrofija mrežnice (PRA, natančneje oblika prcd-PRA zaradi mutacije v genu PRCD) je dedna očesna bolezen, ki povzroča postopno izgubo nočnega, kasneje pa tudi dnevnega vida in sčasoma slepoto; deduje se avtosomno recesivno, zato je testiranje plemenskih psov ključno za preprečevanje bolezni pri potomcih. Družinska nefropatija (familial nephropathy) je druga resna dedna bolezen te pasme – gre za okvaro filtrirnih enot ledvic zaradi mutacije v genih za kolagen tipa IV, ki se pri prizadetih psih pokaže že v prvih letih življenja in vodi v odpoved ledvic. Tudi ta bolezen se deduje avtosomno recesivno, genetski testi za nosilce pa so na voljo že od leta 2007. Zaradi dolgih, nizko nameščenih in bogato poraslih ušes, ki slabo prezračujejo sluhovod in zadržujejo vlago, so angleški kokri tudi posebej nagnjeni k vnetjem zunanjega ušesa (otitis externa), kar potrjujejo tudi raziskave.

Nega

Dlaka angleškega kokra zahteva redno nego – temeljito krtačenje večkrat tedensko preprečuje zapletanje resastih delov dlake na ušesih, nogah in trebuhu, redno pa je treba obrezovati tudi dlako okrog blazinic in ušes. Posebno pozornost je treba nameniti ušesom: zaradi njihove oblike jih je priporočljivo redno pregledovati in po potrebi čistiti, da se prepreči nabiranje vlage in vnetja. Kot aktiven lovski pes potrebuje angleški koker španjel vsakodnevno telesno gibanje in miselne izzive – sprehodi, igra z aportiranjem in vohalne igre mu pomagajo porabiti energijo in preprečujejo dolgčas.

Primernost

Zaradi svoje prijaznosti in prilagodljivosti je angleški koker španjel priljubljen družinski pes, primeren tudi za bivanje v stanovanju, če mu lastnik zagotovi dovolj dnevnega gibanja. Do drugih hišnih ljubljenčkov je praviloma prijazen, zlasti če odrašča z njimi, vendar lovski nagon do ptic in manjših živali pri nekaterih osebkih ostaja izrazit, zato je uvajanje k malim živalim in pticam treba izvesti previdno in postopno. Zaradi zahtev po redni negi dlake in ušes, dosledni vzgoji ter dnevni aktivnosti ni nujno najlažja izbira za povsem neizkušenega lastnika, je pa ob pripravljenosti na učenje in trud odlična izbira za aktivno družino.

Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.

Značaj in temperament

Vesel, energičen in navezan na družino; prijazen do ljudi vseh starosti in praviloma dobro prenaša otroke ob ustrezni socializaciji. Ohranja izrazit lovski nagon do ptic in manjših živali, zato uvajanje k drugim hišnim ljubljenčkom zahteva previdnost. Potrebuje dosledno, potrpežljivo vzgojo in dovolj dnevne aktivnosti, sicer lahko postane nemiren ali glasen.

Komu je namenjena

Aktivne družine in posamezniki, ki lahko psu zagotovijo dovolj dnevnega gibanja, so pripravljeni na redno nego dlake in ušes ter na dosledno vzgojo; primeren tudi za lovske namene.

Bivanje in prostor

Prilagodi se tako hiši z vrtom kot stanovanju, če dobi dovolj dnevnih sprehodov in aktivnosti; ni pes za dolgotrajno samostojno preživljanje časa.

Prednosti in slabosti

Prednosti pasme

prijazen in navezan na družino, primeren za življenje v stanovanju ob dovolj gibanja, razmeroma zdrava in dolgoživa pasma

Na kaj biti pozoren

zahteva veliko nege dlake in ušes, nagnjen k vnetjem zunanjega ušesa, ni najboljša izbira za povsem neizkušenega lastnika

Pogosta vprašanja

Kakšna je razlika med angleškim in ameriškim koker španjelom?

Obe pasmi izvirata iz istih prednikov, a angleški koker španjel je nekoliko višji, ima daljšo glavo in gobec ter manj bujno dlako kot ameriški koker španjel. Angleški tip je tudi ohranil več izvirnega lovskega nagona, medtem ko je ameriški postal predvsem razstavni in družabni pes.

Ali je res, da imajo koker španjeli nagle izbruhe agresije ('cocker rage')?

Izraz 'cocker rage' opisuje redke, nenadne izbruhe agresivnosti, ki so ga v preteklosti omenjali v veterinarski literaturi, danes pa velja za znanstveno slabo utemeljenega in spornega. Večino primerov agresivnega vedenja je mogoče pojasniti z bolečino, strahom, slabo socializacijo ali napačno vzgojo, ne pa s prirojeno pasemsko motnjo.

Koliko gibanja potrebuje angleški koker španjel na dan?

Kot aktiven lovski pes potrebuje vsaj eno uro raznolike telesne aktivnosti dnevno, idealno več, vključno s sprehodi, igro aportiranja in vohalnimi igrami, da porabi energijo in prepreči dolgčas. Miselna zaposlitev je enako pomembna kot sprehod. Z dovolj gibanja lahko živi tudi v stanovanju, brez tega pa postane nemiren ali glasen in ni primeren za dolgo samovanje.

Katere dedne bolezni so značilne za angleškega koker španjela?

Najpomembnejši sta progresivna atrofija mrežnice (PRA), ki povzroča postopno izgubo nočnega in nato dnevnega vida ter na koncu slepoto, in družinska nefropatija, dedna bolezen ledvic, ki se pojavi že v prvih letih življenja in napreduje do odpovedi ledvic. Obe se dedujeta avtosomno recesivno, za obe pa obstajajo genetski testi plemenskih psov. Vzrejevalca vprašaj za izvide staršev in se posvetuj s svojim veterinarjem.

Zakaj so ušesa angleškega kokra tako nagnjena k vnetjem?

Dolga, nizko nameščena in bogato porasla ušesa slabo prezračujejo sluhovod in zadržujejo vlago, kar ustvarja ugodno okolje za vnetja zunanjega ušesa (otitis externa), za katera je pasma posebej dovzetna. Zato sta redno pregledovanje in po potrebi čiščenje ušes pomemben del nege te pasme, skupaj z rednim striženjem dlake okoli ušes. Če opaziš znake vnetja ušesa, se posvetuj s svojim veterinarjem.

Je angleški koker španjel primeren za začetnike?

Lahko je primeren tudi za začetnike, ki so pripravljeni vložiti čas v dosledno vzgojo, redno nego dlake in ušes ter zagotoviti dovolj dnevne aktivnosti; brez tega lahko postane nemiren ali težaven. Za popolnoma neizkušenega lastnika ni nujno najlažja izbira, a zaradi prijazne in prilagodljive narave je odličen pes za aktivno družino, ki se je pripravljena učiti in vložiti trud.

Sorodne pasme

Podatki o pasmi so uredniško pripravljeni na portalu Živalce.si.

Viri in dodatno branje