Alpski brak jazbečar

O pasmi

Alpski brak jazbečar je avstrijski nizkonogi gonič, ki na prvi pogled deluje kot majhen pes, v resnici pa gre za čvrstega, 15–18 kg težkega lovskega delavca – kratke noge le naredijo vtis manjše pasme. Na Hrvaškem je po številu na novo registriranih mladičev pri HKS že leta med tremi najbolj priljubljenimi lovskimi pasmami, v Sloveniji pa ima lastno društvo ljubiteljev vse od leta 1929.

Zgodovina

Pse, podobne brak jazbečarju, so za lov uporabljali že v antiki, čeprav njihov videz ni znan. Prestolonaslednik Rudolf Habsburški je med letoma 1881 in 1885 v svoj lovski trop iz krajev Mürzsteg in Bad Ischl vključil tudi alpske brak jazbečarje in z njimi odpotoval na lovske izlete v Egipt in Turčijo. Leta 1932 je avstrijska krovna kinološka organizacija pasmo priznala kot tretjo avstrijsko pasmo krvosledcev, ime »alpski brak jazbečar« pa je bilo sprejeto leta 1975, ko je FCI za deželo porekla razglasila Avstrijo. V nomenklaturo FCI je bila pasma uvrščena v 2. sekcijo (krvosledci) leta 1991. Na območju današnje Slovenije se je načrtna vzreja začela okoli leta 1910, ko so se lovci iz takratnih dežel pridružili mednarodnemu Klubu Dachsbracke; samostojni slovenski klub ljubiteljev pasme je bil ustanovljen 25. novembra 1929 v Ljubljani, prvo mednarodno tekmovanje krvosledcev med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo pa je društvo gostilo oktobra 1976 v Jelendolu nad Tržičem. Vzrejno komisijo pri Lovski zvezi Slovenije od takrat vodi vrsta priznanih kinologov, danes Janez Nahtigal.

Videz

Kratkonog, a čvrst in dobro omišičen lovski pes z gostim dvojnim kožuhom. Razmerje med višino v vihru in dolžino telesa je 2 : 3, kar da pasmi značilno podolgovato postavo. Višina v vihru znaša 34–42 cm (idealno 37–38 cm pri psih, 36–37 cm pri psicah), teža pa 15–18 kg. Idealna barva dlake je temno jelenje rdeča, z ali brez posameznih črnih dlak, dovoljena pa je tudi črna barva z jasno omejenimi rdeče rjavimi lisami nad očmi (t. i. »štiri oči«), na prsih, nogah, šapah in spodnjem delu repa; bela zvezda na prsih je dovoljena. Rep je nastavljen visoko, gost pri korenu, z daljšo dlako na spodnji strani, in ga pes nosi rahlo navzdol.

Značaj in lovske sposobnosti

Uradni standard ga opisuje kot inteligentnega, prijaznega in neustrašnega psa, dojemljivega, dobro vodljivega, a hkrati ostrega, močnega čuvaja in dobrega lovca. Uporablja se predvsem kot pes sledar za iskanje postreljene jelenjadi po krvni sledi ter kot gonič pri lovu na zajce in lisice, vse pogosteje pa tudi pri lovu na divjega prašiča. Ob neustrezni vzgoji lahko pokaže neposlušnost, trmoglavost in celo destruktivno vedenje, zato je dosleden priklic ključna vaja že od mladiča naprej – pes se rad zapodi za vonjem, ki ga zazna z izjemnim smrčkom.

Družina, stanovanje in vsakdanje življenje

Družaben in navezan na svojo družino je lahko dober spremljevalec tudi zunaj lova, a njegov izrazit lovski nagon in glasno, daleč slišno oglašanje ga naredita manj primernega za stanovanje v bloku ali tesno sosesko – bolje uspeva v hiši z vrtom, kjer ima dovolj priložnosti za gibanje in vohalno delo. Do drugih hišnih ljubljenčkov, predvsem manjših vrst, ni samodejno zanesljiv zaradi lovskega nagona. Zaradi trdoglavosti, ki jo lahko pokaže neizkušen lastnik, ni najbolj enostavna prva pasma za popolnega začetnika, z doslednim delom pa je vsestranski in zvest družinski pes.

Nega in zdravje

Gosta, kratka dvojna dlaka je nezahtevna za nego – dovolj je redno tedensko krtačenje, ki odstrani odmrlo dlako in umazanijo po lovu. Viri navajajo pričakovano življenjsko dobo okoli 12–14 let. Kot pri večini nizkonogih pasem je smiselno paziti na hrbtenico in sklepe – izogibati se je treba skakanju z višine in prekomerni telesni teži, ki dodatno obremenjuje kratke, čvrste noge.

Prednosti in slabosti