O vrsti
Papiga, ki rabi prostor za let, ne le kletko
Slivoglava papiga, doma z indijske podceline, rada leti, zato World Parrot Trust priporoča prehodno voliero z najmanj 3 metre dolžine - navadna kletka za sedenje ji ne zadošča. Brez dovolj prostora za let hitro postane nemirna, kar je treba upoštevati še pred nakupom ptice, ne šele potem, ko se izkaže za premalo. Kljub tej zahtevi je priljubljena zaradi mirnega vedenja in izrazite barvne razlike med spoloma.
Izvor in naravni življenjski prostor
Slivoglava papiga naseljuje gozdove, obdelovalne površine in vaška obrobja po širokem pasu indijske podceline, kjer pogosto obiskuje sadovnjake in polja v iskanju semen in sadja. Ta prilagodljivost na različne življenjske prostore je verjetno eden razlogov, da vrsta v naravi ni redka, v ujetništvu pa je cenjena zaradi mirnega vedenja.
Opazovalna narava namesto crkljanja
Slivoglava papiga je bolj opazovalna kot crkljiva ptica - dobro se navadi na ljudi in jih spremlja z zanimanjem, a ne išče toliko fizičnega stika kot nekatere druge male papige. Bolj ceni družbo svoje vrste kot dotik roke, zato ni najboljša izbira za skrbnika, ki si želi predvsem papigo za crkljanje na rami. Ta razmeroma neodvisna narava je razlog, da je pri tej vrsti potreba po družbi človeka ocenjena kot nižja kot pri marsikateri drugi papigi - kar pa ne pomeni, da ne opazi odsotnosti skrbnika, le da to izraža manj vsiljivo.
Glasnost
Med papigami je slivoglava papiga izjemno tiha in nemoteča, kar jo dela primerno tudi za gosteje naseljena območja. Oglaša se z melodičnim klicem, opisanim kot "tuink-tuink", ki je bolj muzikalen od klica sorodne ogrličaste papige.
Barva glave razkrije spol šele po prvem letu
Pri mladičih je določanje spola vizualno težavno, saj so vsi po telesu zeleni - dokončno obarvanost glave, slivasto rdečo pri samcih in sivo modrikasto pri samicah, dobijo šele po prvem letu starosti. Do takrat spola brez dodatnih metod, na primer DNK testa, praktično ne moremo zanesljivo ločiti, kar je pri načrtovanju para vredno vedeti vnaprej.
Družba - svoje vrste in previdnost pri drugih živalih
V volieri se slivoglava papiga dobro razume z drugimi pticami in v naravi pogosto išče hrano v mešanih jatah, zato je družba vrstnika priporočljiva, čeprav ni tako izrazito nujna kot pri nekaterih drugih papigah. Če jo gojimo samo, ji je treba nameniti več pozornosti, kot bi je potrebovala ob prisotnosti vrstnika. To pa ne pomeni samodejne varnosti pri stiku z drugimi hišnimi ljubljenčki, na primer mačkami ali psi - tam je vedno potreben nadzor, ne glede na mirno naravo ptice.
Kletka in oprema
Poleg dolžine voliere so pomembne tudi sveže veje za glodanje, ki pripomorejo k obrabi kljuna in ponujajo dodatno mentalno zaposlitev. Sedeži naj bodo različnih premerov, kar posnema naravno raznolikost vej in preprečuje enolično obremenitev stopal.
Prilagajanje na zunanjo voliero
V zmernem podnebju jo pogosto gojimo v zunanji volieri z zavetjem pred mrazom in vetrom, saj dobro prenaša hladnejše temperature, če ima suh in zaščiten kotiček za počitek. Postopna navajenost na zunanje pogoje je pri tem pomembnejša od stalne sobne temperature.
Prehrana in nega perja
Prehrana temelji na kakovostni semenski mešanici ali peletah za srednje velike papige, dopolnjeni s svežo zelenjavo in sadjem. Občasno skrivanje hrane po volieri lahko dodatno spodbudi njeno naravno vedenje iskanja hrane. Nega perja je razmeroma nezahtevna, kar skupaj s preprosto prehrano olajša vsakodnevno oskrbo v primerjavi z bolj zahtevnimi vrstami papig.
Primernost za začetnike
Tihost, nezahtevna nega perja in preprosta prehrana govorijo v prid začetnikom, a dolga voliera za let, ki jo vrsta potrebuje, marsikateremu novincu predstavlja oviro. Primerna je za začetnika, ki lahko zagotovi dovolj prostora za letenje, ne pa za nekoga s samo standardno sobno kletko. Kdor se odloči zanjo, naj računa na večletno zavezo in stalno potrebo po dovolj velikem prostoru za let, ne le v začetni fazi, ampak skozi vso življenjsko dobo ptice.
Podatki o zdravju in negi so splošni in ne nadomeščajo pregleda. O zdravju, prehrani, cepljenju in zdravljenju svoje živali se vedno posvetuj s svojim veterinarjem.
Značaj in temperament
mirna, tiha, družabna s svojo vrsto, radovedna, nevsiljiva
Komu je namenjena
ljubiteljem ptic z voliero, ki želijo mirno in tiho papigo za opazovanje
Bivanje in prostor
dolga voliera, najmanje tri metre, z zavetjem pred mrazom, vejami in gnezdilnico
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
med papigami izjemno tiha in nemoteča, lepo se razume z drugimi pticami v volieri, nezahtevna za nego perja
Na kaj biti pozoren
potrebuje dolgo voliero za let, ni ptica za crkljanje in pogosto ravnanje, spol mladičev je težko določiti
Posebne opombe
Spol je pri odraslih pticah zlahka viden: samci imajo slivasto rdečo glavo s črno ovratnico in rdečo ramensko liso, samice pa sivo modrikasto glavo brez obojega. Mladiči so zeleni in se prebarvajo šele po prvem letu, zato ponudbe mladih ptic z zagotovljenim spolom brez DNK testa jemljite z rezervo. Vrsto pogosto zamenjujejo z rožnatoglavo papigo (Psittacula roseata), ki ima bolj rožnato glavo in živi vzhodneje.