Sijajna papigica (Scarlet-chested Parrot)

O vrsti

Škrlatne prsi ima samo samec

Sijajna papigica (Neophema splendida) je ena redkih travnih papig, pri katerih se spola jasno razlikujeta: samec ima kobaltno modro obličje, škrlatne prsi, rumen spodnji del telesa in svetlo zeleno hrbtno stran, samica pa ima manjše modro območje na obrazu, zelene prsi in rumen trebuh. Samci dobijo rdeče prsno perje od približno 2.–3. meseca starosti, popolno barvo pa dosežejo šele pri 15–18 mesecih. Pri rodu Neophema se spola izrazito razlikujeta le pri sijajni in turkizni papigi.

Velikost in zgodovina imena

Odrasla ptica je dolga 19–21 cm in tehta 36–44 g, zato spada med majhne papige. Opisal jo je John Gould leta 1841 kot Euphema splendida, rod Neophema pa ji je leta 1891 dodelil Tommaso Salvadori. Od vseh vrst je najbolj sorodna turkizni papigi.

Kako jo ločiš od turkizne papige

Turkizna papiga (Neophema pulchella) je 20–22 cm dolga, tehta okoli 40 g in živi na vzhodu Avstralije, med jugovzhodnim Queenslandom in severovzhodno Viktorijo. Sijajna papigica živi na zahodu in v sredini celine, od Zahodne Avstralije prek Južne Avstralije do južnega Severnega ozemlja in skrajnega zahoda Novega Južnega Walesa. Samec turkizne ima rdeča ramena, ne rdečih prsi. Pri samicah pomaga obraz in perutnica: samica sijajne papigice ima modro barvo pred očmi in svetlejšo modro liso na perutih.

Življenje v suhi notranjosti

V naravi naseljuje suha eukaliptusova in akacijeva grmišča ter travišča z rastlinami iz rodov Atriplex in Triodia (spinifex). Prehranjuje se predvsem s semeni trav, vodo pa dobi tudi iz sočnih rastlin, na primer iz rodu Calandrinia. V gnezdilni sezoni, od avgusta do oktobra ali po dežju, samica izleže štiri do šest okroglih belih jajc v duplu majhnega drevesa. Zunaj gnezdenja se ptice zbirajo v večjih jatah in iščejo hrano na tleh.

Ni krotka hišna papiga

Travne papige so tihe in nevsiljive, vendar se ne štejejo za ptice za druženje s človekom; strokovni viri jih opisujejo kot ptice za voliero in vzrejo. Sijajna papigica je tudi plašnejša od običajnih papig za kletko, zato ne pričakuj, da bo sedela na rami. Zato jo priporočamo izkušenemu gojitelju, ki ptico raje opazuje, kot da bi jo držal v roki.

Voliera, mraz in tla

Ptica potrebuje dovolj prostora za let: vodiči za gojitelje priporočajo dva metra neovirane dolžine. Prilagodljiva je glede tipa nastanitve, od kletke do voliere, vendar velja za »mehkejšo« od drugih vrst iz rodu Neophema in jo je treba zavarovati pred mrazom, vlago in vetrom. Ker veliko časa preživi na tleh, mora biti pod v volieri čist in suh, priporočena je tudi redna zaščita pred notranjimi zajedavci (črvi), o čemer se posvetuj z veterinarjem.

Družba v volieri

Zelo je mirna in si lahko deli voliero z drugimi majhnimi mirnimi papigami, ščinkavci in prepelicami. Ne združuj je z drugimi vrstami iz rodu Neophema, ker se lahko križajo. Po mirnosti spominja na Bourkovo papigo, vendar je ta krepuskularna, sijajna papigica pa išče hrano čez dan.

Prehrana

Osnova je kakovostna mešanica semen za majhne papige (po viru tudi za rožnatolične nerazločljivke), ki jo dopolnjuješ z zelenjem (kodrasti ohrovt, pak choi, endivija), koruzo, jabolkom, hruško in korenjem. Dodaš lahko namočena ali kaljena semena, semena trav in proso v klasju. Avokado, čokolada, kofein in alkohol so za ptice strupeni.

Vzreja, življenjska doba in status

Gojitelji priporočajo vzrejo od 12. meseca starosti, najboljši rezultati pa so pri dveh letih in več. Samica izleže 3–6 jajc, valjenje traja približno 18 dni, mladiči pa zapustijo gnezdo po štirih tednih. Viri o življenjski dobi se razlikujejo: World Parrot Trust navaja okoli 10 let, avstralski gojitelji pa več kot 15 let. Svetovna zveza IUCN vrsto uvršča med najmanj ogrožene, v Novem Južnem Walesu pa velja za ranljivo.

Prednosti in slabosti