Modro-rumena ara (Blue-and-yellow Macaw)

O vrsti

Modro-rumena ara (Ara ararauna) je vrsta velikega papagaja iz družine papig (Psittacidae), doma v tropskih nižinah Južne Amerike, od vzhodne Kolumbije in Venezuele prek Gvajane, Ekvadorja in Peruja do Bolivije ter velikega dela Brazilije. V angleško govorečih virih jo enako pogosto najdemo pod imenom 'Blue-and-yellow Macaw' kot pod starejšim, še vedno zelo razširjenim imenom 'Blue-and-gold Macaw' - oba izraza označujeta isto vrsto in se v ornitoloških virih uporabljata izmenično. Odrasla žival meri od glave do konice repa okoli 80 do 90 cm, kar jo uvršča med največje papagaje na svetu, razpon kril pa po podatkih več živalskih vrtov znaša med 100 in 115 cm. Telo prekriva živo modro perje na hrbtu in perutih ter zlato-rumeno perje na trebuhu in prsih, obraz pa označujejo gola bela lica s tankimi črtami temnih peres. V naravi se prehranjuje predvsem s sadjem, semeni, orehi in popki, pri čemer posebej rada obišče izpostavljene rečne brežine z ilovico - z zauživanjem gline (geofagija) si namreč pomaga nevtralizirati naravne strupe iz nekaterih semen in dopolni vnos mineralov.

Desetletja skupne zaveze

Modro-rumena ara sodi med najdlje živeče papagaje: v naravi doživi približno 30 do 35 let, v skrbno vodenem ujetništvu pa po podatkih World Parrot Trust pogosto tudi 60 let ali več. To pomeni, da lahko nakup mladiča postane vseživljenjska zaveza, ki po dolžini preseže marsikatero življenjsko obdobje - od študentskih let do upokojitve. Poleg dolge življenjske dobe gre za izjemno inteligentno in socialno kompleksno žival, kar pomeni, da potrebuje stalno duševno spodbudo in pristno, vsakodnevno navezanost na svojega skrbnika ali na drugo ptico iste vrste.

Kljun, ki zdrobi orehe - in pohištvo

Ara ima enega najmočnejših kljunov med vsemi papagaji, prilagojenega za drobljenje trdih orehov in semen palm v naravi. V ujetništvu ista moč hitro najde novo tarčo - leseno pohištvo, okenske okvirje ali kletko iz navadne pločevine, ki jo lahko sčasoma poškoduje. Zato veterinarski viri, med njimi VCA Animal Hospitals, priporočajo kletke iz nerjavečega jekla ali posebej ojačanih materialov ter stalno ponudbo uničljivih igrač - kosov trdega lesa, kartona in vrvi - ki ptici omogočijo, da grizenje usmeri drugam kot vase ali v stanovanje.

Voljera namesto kletke

Zaradi velikosti in visoke stopnje aktivnosti modro-rumena ara ni primerna za bivanje v standardni sobni kletki brez dnevnega izleta. World Parrot Trust priporoča voljero ali ogrado dolgo vsaj 15 metrov, kjer je to mogoče, sicer pa vsaj nekaj ur dnevnega leta ali gibanja zunaj kletke v varnem prostoru. Ptica, ki je večino dneva zaprta brez gibanja, hitro razvije vedenjske težave. Prav zaradi te potrebe po prostoru in gibanju ara praktično ni primerna za manjše stanovanje.

Ko dolgčas postane zdravstveno tveganje

Podobno kot pri drugih velikih papagajih se lahko tudi pri modro-rumeni ari ob pomanjkanju spodbud razvijejo ponavljajoča se, stereotipna vedenja - najpogosteje samopoškodbeno skubljenje perja, pa tudi pretirano vreščanje ali grizenje kletke. Preden vzrok pripišemo dolgčasu, je vedno smiselno pri veterinarju za eksotične živali izključiti zdravstvene vzroke. Poleg vedenjskih tveganj so are, tako kot številni drugi veliki papagaji, lahko prizadete tudi zaradi proventrikularne dilatacijske bolezni (PDD) - resne, po podatkih Merck Veterinary Manual pogosto usodne virusne bolezni živčevja, ki jo povzroča ptičji bornavirus. Bolezen ni značilna izključno za are, a je bila prvič opisana prav pri makajih, zato jo je smiselno poznati.

Glas, ki seže skozi gozd - in skozi stanovanjski blok

V naravi se are oglašajo z glasnimi, doletnimi kriki, ki jatam pomagajo ostati povezane na velike razdalje skozi gost deževni gozd. V ujetništvu ta naravna potreba po glasnem sporazumevanju ne izgine - veterinarski viri oglašanje opisujejo kot glasne, ostre in prodorne krike, ocene glasnosti pa se med viri gibljejo tudi krepko čez 90 decibelov. Zaradi tega je ara eden manj primernih papagajev za stanovanja s tankimi stenami ali za soseske s tesnimi sosedi.

Vrsta brez neposredne ogroženosti, a strogo nadzorovana v trgovini

IUCN trenutno uvršča modro-rumeno aro med najmanj ogrožene vrste (Least Concern), predvsem zaradi njenega zelo velikega razširjenostnega območja po večjem delu Južne Amerike. Kljub temu je vrsta uvrščena v Dodatek II konvencije CITES, kar pomeni, da je mednarodna trgovina z njo strogo nadzorovana. Bodoči lastnik naj zato vedno preveri poreklo živali in dokumentacijo o njeni vzreji v ujetništvu.

Za koga je primerna

Modro-rumena ara je primerna izbira le za izkušenega lastnika papagajev, ki lahko zagotovi veliko voljero ali kletko, več ur dnevnega gibanja zunaj nje, dolgoročno finančno in časovno zavezo ter dostop do veterinarja, specializiranega za eksotične ptice. Ni primerna za začetnike, za stanovanja v strnjenih naseljih ali za gospodinjstva, ki pričakujejo tiho ali nezahtevno žival.

Prednosti in slabosti