O vrsti
Menih papagaj (Quaker Parrot) je majhen, živo zelen papagaj iz Južne Amerike, priljubljen zaradi izjemne inteligence, družabnosti in nadpovprečne sposobnosti govora za tako majhno ptico. Znanstveno ime Myiopsitta monachus izhaja iz sivkasto-belega perja na prsih in obrazu, ki spominja na meniško kuto - od tod ime »menih«. V angleščini se je bolj uveljavilo trgovsko ime »Quaker Parrot«, medtem ko ornitologi dosledno uporabljajo izraz »monk parakeet«. Gre za eno najbolj prilagodljivih vrst papig na svetu, kar dokazuje njena sposobnost preživetja v podnebjih, sicer povsem neprimernih za tropske papige.
Videz in telesne značilnosti
Menih papagaj meri od 28 do 31 cm v dolžini telesa (vključno z repom) in tehta med 90 in 140 g, kar ga uvršča med majhne papige. Prevladujoča barva perja je živo zelena, trebuh je rumenkasto-zelen, čelo in lica pa sivkasta, s posebnim luskastim vzorcem na prsih, po katerem je vrsta tudi dobila ime. Kljun je svetlo rožnat, oči temne. V ujetništvu se pojavljajo tudi barvne mutacije (modra, rumena, sivo-zelena), ki pa v naravi niso prisotne. Ob dobri negi menih papagaji dočakajo od 20 do 30 let, nekateri viri pa navajajo posamezne primerke, ki so živeli še dlje.
Izvor in naravni habitat
Vrsta izvira iz zmernih in subtropskih predelov Južne Amerike - iz Argentine, Urugvaja, Paragvaja, Bolivije in južnega dela Brazilije. V naravi naseljuje odprto nižinsko pokrajino: savane, palmove gaje, obrečne gozdove in kmetijske površine, pogosto pa se je prilagodil tudi mestnemu okolju. Prehranjuje se s semeni divjih in gojenih rastlin, sadjem, popki, cvetovi ter občasno žuželkami. Živi v parih ali jatah od 30 do 50 osebkov, zunaj gnezditvene sezone pa se jate lahko povečajo, ptice pa vso leto skupaj prenočujejo v gnezdih.
Edinstveno gnezdenje - gradnja gnezd iz vejic
Menih papagaj je med papigami prava posebnost: je ena od zgolj dveh vrst papig na svetu - poleg sorodne vrste cliff parakeet - ki ne gnezdi v duplinah dreves, temveč si iz vejic samostojno gradi veliko, kupolasto gnezdo. Po podatkih organizacije World Parrot Trust en sam gnezditveni kompleks lahko vsebuje do 20 ločenih gnezditvenih komor, v skrajnih primerih pa tudi več kot 100. Vsak par si zgradi svojo »stanovanjsko enoto« z lastnim vhodom, ki jo priraste na skupno konstrukcijo, tako da gnezdo sčasoma zraste v pravo večstanovanjsko »sosesko«, ki lahko tehta več sto kilogramov in jo uporablja več deset parov hkrati. To edinstveno vedenje ptičem omogoča, da vse leto skupaj prenočujejo v zavetju gnezda in tako lažje prenašajo hladne zime, kar je eden ključnih razlogov, da se je vrsta uspela naturalizirati tudi v predelih Severne Amerike in Evrope, ki so precej hladnejši od njene južnoameriške domovine.
Invazivne populacije in zakonske omejitve
Zaradi pobegov in namernih izpustov iz trgovine s hišnimi ljubljenčki so se menih papagaji naturalizirali v več kot 10 zveznih državah ZDA (med njimi Florida, Illinois, New York, Teksas) ter v delih Evrope, vključno s Španijo, Veliko Britanijo, Belgijo in Italijo. Po podatkih IUCN Global Invasive Species Database so v Argentini divje populacije odgovorne za znatno škodo na poljščinah, v ZDA in Evropi pa se je kmetijska škoda izkazala za manjšo od pričakovane. Precej večji, dobro dokumentiran problem so gnezda na električnih drogovih in transformatorskih postajah: samo v petmesečnem obdobju leta 2001 je v južni Floridi zabeleženih 198 izpadov elektrike, povezanih z gnezdi menih papag, škoda pa je presegla 245.000 ameriških dolarjev. Zaradi tega več ameriških zveznih držav - med njimi Kalifornija, Georgia, Havaji, Kansas, Kentucky, Tennessee in Wyoming - lastništvo menih papagajev kot hišnih ljubljenčkov v celoti prepoveduje; kalifornijski pravilnik (14 CCR § 671) vrsto Myiopsitta monachus izrecno uvršča med »škodljive« živali, za katere dovoljenja za zasebno lastništvo niso izdana. Nekatere druge države, na primer New York, Connecticut in Virginia, lastništvo dovoljujejo pod pogoji (obročkanje, registracija, obrezana letalna peresa) - pomemben podatek za vsakogar, ki razmišlja o nakupu te ptice zunaj Slovenije oziroma EU.
Temperament in sposobnost govora
Menih papagaji veljajo za eno najboljših »govorcev« med majhnimi papigami - po navedbah avikulturnih virov se redko najde osebek, ki se ne bi naučil vsaj nekaj besed, mnogi pa osvojijo besednjak 50 do 100 besed ter spretno posnemajo tudi druge zvoke iz okolice, od zvonjenja telefona do laježa psa. So samozavestne, radovedne in zelo inteligentne ptice, ki se močno navežejo na svojo »človeško jato«, a znajo biti tudi trmaste in teritorialne, še posebej v obdobju spolne zrelosti, ko lahko postanejo ščipave do tujih rok. Njihov glas ni tako prodoren kot pri večjih papigah, je pa vseeno opazno glasnejši od tihih vrst, zato zahteva premislek o sobivanju s sosedi.
Zdravje in prehrana
Po podatkih veterinarskih virov (VCA Animal Hospitals, Harrison's Bird Foods) so menih papagaji, tako kot večina papig s pretežno semensko prehrano, nagnjeni k debelosti, povišanemu holesterolu in maščobni jetrni bolezni (hepatalni lipidozi). Semena sončnic in druga oljna semena vsebujejo tudi do 50 % maščobe, hkrati pa premalo vitamina A in beljakovin, kar dolgoročno obremenjuje jetra. Priporočena prehrana zato temelji na kakovostnih peletih z dodatkom sveže zelenjave in manjše količine sadja, semena pa naj bodo le občasna nagrada. Redni obiski pri veterinarju za ptice in dovolj gibanja pomagajo preprečevati te sicer pogoste težave.
Primernost za lastnike in bivalni prostor
Menih papagaj potrebuje veliko kletko (najmanj 60 x 60 x 90 cm), bogato z igračami, saj je zelo aktiven in radoveden. Zaradi glasnosti in teritorialnega vedenja ni idealna prva ptica za vsakogar, kljub temu pa se ob doslednem, potrpežljivem lastniku, ki mu nameni dovolj pozornosti in socialnega stika, izkaže za eno najbolj zabavnih in navezanih papig med manjšimi vrstami. Pred nakupom velja preveriti tudi lokalno zakonodajo, saj je v nekaterih državah lastništvo te vrste omejeno ali prepovedano prav zaradi njene sposobnosti, da v naravi ustvari samovzdržne divje populacije.
Značaj in temperament
Menih papagaj je samozavesten, radoveden in izjemno inteligenten, z močno navezanostjo na svojega lastnika in eno najboljših sposobnosti govora med malimi papigami. Kljub prijaznemu značaju lahko postane trmast in teritorialen, zlasti v obdobju spolne zrelosti, ko rad ščipa tuje roke. Je glasna in zelo aktivna ptica, ki potrebuje veliko pozornosti, igrač in socialnega stika s svojo »človeško jato«.
Komu je namenjena
Za izkušene lastnike ptic, ki lahko ponudijo veliko pozornosti, dosledno vzgojo in sprejemajo glasnost te vrste; manj primerna za družine z majhnimi otroki ali za stanovanja s tankimi stenami.
Bivanje in prostor
Potrebuje prostorno kletko (najmanj 60 × 60 × 90 cm) z veliko igračami in dnevni čas zunaj kletke pod nadzorom; zaradi glasnosti in v nekaterih državah tudi zakonskih omejitev ni primerna za vsako bivalno okolje.
Nega
Prehrana naj temelji na kakovostnih peletih z dodatkom sveže zelenjave in manjše količine sadja; semena naj bodo le občasna nagrada, saj prekomerno hranjenje s semeni povečuje tveganje za maščobno jetrno bolezen. Potrebuje dnevno gibanje, socialni stik in duševne spodbude (igrače, urjenje), redne obiske pri veterinarju za ptice pa priporočamo vsaj enkrat letno.
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
izjemna sposobnost govora, visoka inteligenca in navezanost na lastnika, dolga življenjska doba
Na kaj biti pozoren
glasno oglašanje, teritorialno ščipanje v puberteti, v več državah zakonsko omejen ali prepovedan