O vrsti
Loriket je slovensko skupno ime za pisane papagaje iz rodu Trichoglossus, ki izvirajo iz Avstralije, Nove Gvineje in bližnjih pacifiških otokov; rod obsega okrog dvajset vrst, ime pa izhaja iz grških besed za 'las' in 'jezik' in namiguje na njihovo posebno, s čopičem zaključeno konico jezika. Najbolj znana in v ujetništvu najpogostejša vrsta je Trichoglossus moluccanus (angl. rainbow lorikeet), ki velja za enega najbolj razpoznavnih avstralskih ptičev in svoje ime nosi zaradi izjemno pisanega perja. Loriketi se od večine papagajev razlikujejo že po osnovni prehrani: namesto semen in oreščkov se hranijo z nektarjem in cvetnim prahom, kar je oblikovalo tudi njihovo edinstveno telesno zgradbo. So izjemno aktivni, glasni in družabni ptiči, ki v ujetništvu potrebujejo izkušenega ali zelo predanega lastnika, prilagojeno prehrano in veliko dnevne pozornosti.
Videz in barve
Loriketi so majhni do srednje veliki papagaji, dolgi od 25 do 30 centimetrov in težki med 90 in 160 grami. Trichoglossus moluccanus ima temno modro glavo, zeleno hrbet, krila in rep ter oranžno-rumena prsa in temno modar trebuh - kombinacija barv, zaradi katere ptič deluje kot pravi 'mavrični' papagaj. Mladiči imajo temnejši kljun, ki z zorenjem posvetli v oranžno barvo. Spola sta si po obarvanosti podobna, zato ju vizualno praviloma ni mogoče zanesljivo ločiti.
Edinstvena prehrana
Najpomembnejša biološka posebnost loriketov je jezik s čopičasto konico: drobne papile na njegovem vrhu se ob hranjenju razprejo kot ščetine in vpijejo nektar ter cvetni prah iz cvetov. Zaradi te prilagoditve loriketi v naravi obiskujejo na tisoče rastlinskih vrst in so pomembni opraševalci, med drugim tudi kokosovih palm. V ujetništvu to pomeni, da standardna semenska mešanica zanje ni primerna niti zadostna - potrebujejo namensko formulirano komercialno nektarsko oziroma peletirano hrano za loriket, ponujeno večkrat dnevno in dopolnjeno s svežim sadjem ter zelenjavo z nizko vsebnostjo železa.
Tekoči iztrebki in čiščenje
Prehrana z visoko vsebnostjo vlage v kombinaciji s sorazmerno kratkim prebavnim traktom pomeni, da loriketi hrano prebavijo hitro ter iztrebke izločajo pogosteje in v veliko bolj tekoči obliki kot papagaji, ki jedo semena. To ni znak bolezni, temveč normalna posledica njihove fiziologije, vendar zahteva bistveno pogostejše čiščenje kletke, okolice in pripomočkov za hranjenje. Lastniki si običajno pomagajo s pralnimi podlogami in dnevnim čiščenjem tal pod kletko - brez takega vzdrževanja loriket hitro postane eden najbolj neurejenih papagajev v gospodinjstvu.
Temperament in aktivnost
Loriketi so izjemno energični, radovedni in igrivi - pogosto se hranijo in igrajo obrnjeni na glavo, plezajo po mreži kletke in raziskujejo vsak nov predmet v svoji bližini. So tudi zelo glasni: njihov repertoar sega od tihega čebljanja do prodornih klicev, ki jih je slišati na precejšnji razdalji, zlasti ob vzburjenju ali dolgočasju. Brez dovolj igrač, časa za let izven kletke in dnevne interakcije z lastnikom lahko razvijejo kričanje, grizenje ali skubljenje perja, zato potrebujejo veliko kletko, prostor za gibanje in stalno mentalno stimulacijo.
Družba in druge ptice
Do svojih lastnikov so loriketi lahko zelo navezani, igrivi in komunikativni, v naravi pa živijo v velikih, glasnih jatah, kar kaže na močno potrebo po družbi lastne vrste. V ujetništvu je slika drugačna: loriketi znajo biti izrazito teritorialni in agresivni tako do drugih vrst ptic kot do pripadnikov lastne vrste, če niso vzpostavljeni kot uigran, previdno predstavljen par. Zato jih večina virov priporoča gojiti posamično ali v skrbno uvedenem paru, nikoli pa nenadzorovano skupaj z drugimi pticami v isti kletki ali sobi; enaka previdnost velja pri stiku z drugimi hišnimi ljubljenčki.
Zdravje in dolgoživost
Loriketi lahko v ujetništvu ob dobri negi dočakajo od 15 do 25 let, kar je dolgoročna zaveza, primerljiva z manjšim psom, in jo je treba pretehtati še pred nakupom ptiča. Posebno zdravstveno tveganje pri tem rodu je hemokromatoza, bolezen kopičenja železa v jetrih - loriketi iz hrane absorbirajo izjemno velik delež železa, zato mora biti njihova prehrana namensko nizka na železo, sadje z visoko vsebnostjo železa ali vitamina C pa ponujeno le občasno. Redni pregledi pri veterinarju, specializiranem za ptice, in redno tehtanje ptiča pomagajo pri zgodnjem odkrivanju morebitnih težav, saj se prve spremembe v obnašanju ali teži pogosto opazijo prej kot očitni znaki bolezni.
Primernost za začetnike
Zaradi zahtevne prehrane, pogostega čiščenja, glasnosti in potrebe po velikem prostoru za gibanje loriket ni papagaj za povsem neizkušenega začetnika niti za stanovanje s tankimi stenami ali bližnjimi sosedi. Primeren je za lastnika, ki je pripravljen vsak dan nameniti čas hranjenju, igri in čiščenju ter sprejeti, da bo ptič vokalno zelo prisoten. Ob ustrezni negi in dovolj stimulacije loriketi veljajo za enega najbolj zabavnih in komunikativnih papagajev, primernih predvsem za izkušene ali zelo predane lastnike ptic.
Značaj in temperament
Loriket je izjemno energičen, radoveden in igriv papagaj, ki rad pleza, leta in raziskuje vsak kotiček svojega okolja, pogosto tudi obrnjen na glavo. Do lastnika je lahko zelo navezan in komunikativen, vendar je hkrati glasen in lahko teritorialen do drugih ptic, zato potrebuje veliko pozornosti, igrač in dnevne stimulacije.
Komu je namenjena
Loriket je primeren za izkušene lastnike ptic ali zelo predane začetnike, ki so pripravljeni vsak dan skrbeti za specifično prehrano, pogosto čiščenje in veliko socialne interakcije. Ni primeren za družine z majhnimi otroki, gospodinjstva z drugimi pticami ali za stanovanja, kjer je glasnost lahko moteča.
Bivanje in prostor
Loriket potrebuje veliko in visoko kletko z veliko igrali za plezanje ter dnevni čas zunaj kletke za let in gibanje. Zaradi tekočih iztrebkov je priporočljivo kletko postaviti na pralno podlago ali na tlak, ki ga je lahko očistiti, stran od preprog in tekstila.
Nega
Osnova nege je specializirana komercialna nektarska oziroma peletirana hrana za loriket, ponujena večkrat dnevno in dopolnjena s svežim sadjem in zelenjavo z nizko vsebnostjo železa. Kletko in pripomočke za hranjenje je treba čistiti dnevno, ptiču pa zagotoviti redne preglede pri veterinarju za ptice zaradi tveganja za hemokromatozo.
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
izjemno pisano in živahno perje, zelo inteligenten in igriv papagaj, dolga življenjska doba do 25 let
Na kaj biti pozoren
zahteva posebno nektarsko prehrano, pogosti tekoči iztrebki in veliko čiščenja, glasen in neprimeren za tesna stanovanja
