Kakadu (Cockatoo)

O vrsti

Kakadu ni ime ene same pasme, temveč skupno slovensko poimenovanje za rod Cacatua, ki združuje okoli enajst vrst velikih papig iz Avstralije, Indonezije, Filipinov in bližnjih pacifiških otokov. Vse jih odlikuje značilen pokončni greben na glavi, močan kljun in izjemno razvite čustvene ter socialne potrebe. Kakadu velja med ptičjimi vedenjskimi strokovnjaki za eno najbolj zahtevnih hišnih ptic sploh - ne zaradi zahtevne prehrane, temveč zaradi intenzivne navezanosti, glasnosti in tveganja za čustvene motnje, kadar njegove potrebe niso izpolnjene.

Izvor in uvrstitev med papige

Rod Cacatua spada v družino kakadujev (Cacatuidae), ki poleg njega vključuje še sorodne rodove, kot so črni kakaduji (Calyptorhynchus) in molukaški kakadu (Probosciger). Vrste iz rodu Cacatua naseljujejo gozdove in savane Avstralije ter otoke Indonezije, Filipinov in Salomonovih otokov. Ker ime kakadu na tej strani zajema celoten rod, so nekatere posamezne vrste, na primer sulfurni kakadu, obravnavane posebej, Goffinov kakadu pa že ima svoj samostojen profil s podrobnostmi, značilnimi zanj.

Videz in znameniti greben

Kakaduji so srednje veliki do veliki papagaji, dolgi od približno 30 do 60 centimetrov in težki med 300 grami in enim kilogramom, odvisno od vrste. Prepoznavni so po pokončnem, gibljivem grebenu perja na glavi, ki ga dvignejo pri razburjenju, igri, opozarjanju na nevarnost ali med družbeno komunikacijo z drugimi kakaduji. Barva perja je pri večini vrst bela, pri nekaterih pa temno siva do črna ali rožnata. Raziskava vedenja pri sulfurnem kakaduju je pokazala, da že rahlo migetanje perja na licih in tilniku razkriva umirjeno, sproščeno razpoloženje.

Vedenje in čustvene potrebe

Kakadu je ena najbolj družabnih in čustveno navezanih papig. V naravi živi v tesno povezanih jatah, v ujetništvu pa to vlogo prevzame skrbnik ali družina. Potrebuje več ur neposrednega druženja dnevno, sicer hitro postane tesnoben. Pogosto se naveže na eno osebo, do drugih družinskih članov pa lahko postane ljubosumen ali celo agresiven, zato je priporočljivo, da ga že od malega hranijo in se z njim ukvarjajo različni člani gospodinjstva. Njegova čustvena globina je razlog, da ga vedenjski strokovnjaki uvrščajo med najzahtevnejše hišne ptice.

Glasnost in primernost za stanovanje

Kakaduji spadajo med najglasnejše papige na svetu. Njihovi stiku namenjeni klici lahko po nekaterih meritvah dosežejo tudi okoli 120 decibelov, kar je primerljivo s sireno ali verižno žago, in so slišni več sto metrov daleč - v naravi so evolucijsko namenjeni sporazumevanju med jatami v gostem gozdu. Jutranje in večerno oglašanje je nagonsko in ga ni mogoče trajno odpraviti z vzgojo. Zaradi tega kakadu ni primeren za stanovanjske bloke ali bivanje v neposredni bližini sosedov.

Čustvene motnje in oddaja v zavetišča

Intenzivne socialne potrebe kakaduja so tudi njegova največja ranljivost. Če ne dobi dovolj pozornosti, leta ali dovolj razgibanega okolja, pogosto razvije težave, kot so kompulzivno skubljenje perja, samopoškodovanje ali neprekinjeno kričanje. Po ocenah avikulturnih virov naj bi med 25 in 35 odstotki kakadujev, ki dolgoročno živijo v ujetništvu, kdaj v življenju razvilo tovrstno destruktivno vedenje. Veterinarski viri poudarjajo, da so vzroki lahko zdravstveni ali vedenjski, med slednjimi pa prednjačijo dolgčas, stres in spolna frustracija. Prav zaradi teh težav in dolge življenjske dobe je kakadu vrsta papige, ki jo lastniki najpogosteje oddajo v zavetišča za eksotične ptice - številni kakaduji v svojem življenju zamenjajo več domov, kar njihove težave le še poglobi.

Dolgoživost in odgovornost lastništva

Kakadu je izjemno dolgoživa žival - večje vrste, kot sta molukaški in dežnikasti kakadu, v ujetništvu pogosto dočakajo od 40 do 70 let, posamezni primeri pa so preživeli tudi več kot 80 let. To pomeni, da lastništvo kakaduja pogosto presega eno človeško generacijo in zahteva vnaprejšnje načrtovanje, kdo bo zanj skrbel, če skrbnik umre ali ne more več skrbeti zanj. Odločitev za kakaduja je zato primerljiva z dolgoročno družinsko obveznostjo, ne z običajnim nakupom hišnega ljubljenčka.

Nega, kljun in bivalni prostor

Kakaduji imajo izjemno močan kljun, prilagojen lomljenju trdih semen in orehov, zato zlahka uničijo lesene igrače, pohištvo in slabše kletke. Strokovnjaki za dobrobit ptic priporočajo kletko iz kovine, ki prenese pritisk kljuna, veliko najmanj toliko, kot znaša dvakratni razpon peruti ptice, ter dnevno vsaj nekaj ur gibanja zunaj kletke. Ker gre za inteligentne in radovedne ptice, potrebujejo bogato obogatitev okolja - igrače za brskanje za hrano, menjavanje predmetov in redno socialno spodbudo, sicer hitro postanejo dolgočasne ali destruktivne.

Prednosti in slabosti