Bourkova papiga (Bourke's Parrot)

O vrsti

Papiga, ki oživi ob somraku

Bourkova papiga je ena redkih papig s krepuskularnim ritmom - najbolj živahna je v zgodnjih jutranjih in večernih urah, čez dan pa raje počiva. Skrbniki, ki tega ne vedo, včasih mislijo, da je ptica podnevi apatična ali bolna, v resnici pa gre za povsem naravno dnevno razporeditev aktivnosti te vrste.

To pomeni, da bo Bourkova papiga svojo energijo in radovednost pokazala predvsem zvečer, ko se družina vrne domov ali ko se svetloba v prostoru zmanjša - takrat je najbolje načrtovati igro in interakcijo.

Ena najtišjih papig sploh

Bourkova papiga ne velja za govorko in redko posnema zvoke ali besede - njeno oglašanje je mehko čebljanje, glasno kričanje pa je pri njej redkost. Zaradi tega spada med najtišje papige, kar jo dela primerno tudi za stanovanja s tankimi stenami, kjer bi glasnejša vrsta hitro povzročila težave s sosedi.

To tudi pomeni, da kdor išče papigo, ki se bo naučila govoriti ali žvižgati melodije, pri Bourkovi papigi tega ne bo našel - njena prednost je mir, ne izraznost.

Nežna, a ne crkljiva ptica

Bourkova papiga je po naravi nežna in nevsiljiva, vendar ni izrazito crkljiva ptica. Z zaupanjem in potrpežljivim, doslednim delom postane zaupljiva do skrbnika, redkeje pa bo sama iskala tesen fizični stik, kot ga na primer išče kakadu ali nekatere vrste sinjih papig.

Za skrbnika to pomeni realistična pričakovanja: prijaznega, umirjenega sostanovalca, ne pa ptice, ki bo sama plezala na ramo ali zahtevala boženje.

Zmerne potrebe po gibanju

Bourkova papiga za razliko od bolj temperamentnih malih papig ne potrebuje izjemno velike voliere, kljub temu pa vsak dan potrebuje prostor za letenje in nekaj časa zunaj kletke. Zadostuje že prostornejša voliera ali redne dnevne priložnosti za let po varno pripravljenem prostoru.

Njena umirjena narava ne pomeni, da lahko živi brez giba - gre le za manj intenzivne, a še vedno redne potrebe po telesni aktivnosti.

Miroljubna družba - sama, v paru ali z drugimi pticami

Bourkova papiga velja za eno najmiroljubnejših malih papig in v dovolj prostorni volieri lahko sobiva z drugimi mirnimi vrstami, na primer astrildami, grlicami ali drugimi malimi papigami. To jo razlikuje od marsikatere druge male papige, ki v skupni volieri postane teritorialna.

Priporočljivo ji je zagotoviti partnerja iste vrste, saj v naravi živi v parih ali manjših jatah in v ujetništvu najbolje uspeva v paru. Ob veliko lastnikove pozornosti in dnevni interakciji pa dobro shaja tudi samostojno.

Nega in prehrana

Nega Bourkove papige velja za nezahtevno - gre za eno enostavnejših malih papig za vzdrževanje, kar je poleg tihega značaja glavni razlog, da jo priporočajo tudi manj izkušenim skrbnikom. Osnovo prehrane naj tvori kakovostna mešanica semen ali peleti za male papige, dopolnjena s svežo zelenjavo, listnato zelenjavo in manjšo količino sadja.

Ker je vrsta manj glasna in manj zahtevna po prostoru, obogatitev ne zahteva enako intenzivnega dnevnega programa kot pri bolj aktivnih sorodnicah, a redne igrače za brskanje in žvečenje ostajajo priporočljive za preprečevanje dolgčasa.

Idealna prva papiga - a še vedno papiga

Bourkova papiga velja za eno najprimernejših malih papig za začetnike zaradi mirnega, nevsiljivega značaja, tihega oglašanja in preproste nege. Kljub temu, tako kot vsaka papiga, vsak dan potrebuje pozornost, prostor za letenje in socialni stik - ni ptica, ki jo lahko pustimo dneve same v kletki.

Ob dobri negi v ujetništvu doživi približno 10 do 15 let, kar je pri odločitvi za nakup vredno upoštevati enako resno kot pri katerikoli drugi papigi.

Prednosti in slabosti