O vrsti
Ime 'agapornis' ali 'lovebird' v resnici ne označuje ene same vrste, ampak rod devetih divjih afriških vrst papig. V hišni negi in trgovini gre skoraj vedno za breskovnoličnega agapornisa (Agapornis roseicollis), najpogosteje gojeno in prodajano vrsto rodu, pogosto pa tudi za blizu sorodna Fischerjevega (Agapornis fischeri) ali maskirnega agapornisa (Agapornis personatus). Ime rodu izhaja iz grške besede agape (ljubezen) in latinske ornis (ptica) - ne gre za romantično ljubezen do ljudi, temveč za opazno navado parov, da dolge ure sedijo tesno drug ob drugem in se medsebojno negujejo s kljunom.
Velikost
Gre za eno najmanjših papig, ki jih gojimo doma: tehta med 40 in 60 g (pri breskovnoličnem agapornisu do približno 63 g) in meri od 13 cm pri maskirnem do 17-18 cm pri breskovnoličnem agapornisu. Ob dobri negi doseže od 10 do 15 let, pri Fischerjevem in maskirnem agapornisu pa World Parrot Trust navaja tudi 15-20 let v ujetništvu. Kljub majhnosti je izjemno aktivna, radovedna in glasna ptica, ki potrebuje veliko psihične spodbude - igrače za glodanje, plezanje in vsakodnevno pozornost. Prehrana naj temelji na kakovostni peletirani mešanici, dopolnjeni s svežo zelenjavo in manjšo količino semen, saj samo semena ne pokrijejo vseh hranilnih potreb; posodice za hrano in vodo naj bodo iz keramike ali porcelana, ker plastiko rada gloda.
Mit o paru
Med lastniki kroži trditev, da agapornis brez para ne more preživeti ali biti srečen - to je poenostavitev. Vodilni viri za nego ptic (med drugim veterinarska mreža VCA in vodnik PetMD) navajajo, da lahko en sam, zgodaj socializiran agapornis ob dnevnem, večurnem druženju s skrbnikom razvije močno in trajno navezanost nase - pogosto celo močnejšo, kot jo razvije par, ki se osredotoči drug na drugega in postane manj zanimiv za ljudi. Po drugi strani par ni samodejna rešitev: dve ptici je treba počasi in nadzorovano seznanjati na nevtralnem ozemlju, saj se lahko tudi znotraj para pojavijo spopadi. Družbena potreba je torej resnična, a jo je mogoče zadovoljiti bodisi z združljivim partnerjem bodisi z zavezanim skrbnikom - ne pa avtomatično z drugo ptico, ki jo brez postopnega uvajanja preprosto damo v isto kletko.
Teritorialnost
Ravno zaradi te močne navezanosti na teritorij in partnerja je agapornis med rejci znan kot presenetljivo bojevit za svojo velikost. Do drugih ptic, tudi bistveno večjih, je lahko izrazito agresiven - v mešanih voljerah lahko na primer breskovnolični agapornis napade in celo ubije manjšega Fischerjevega agapornisa, samice pa so pogosto bolj teritorialne od samcev, zlasti v razmnoževalni sezoni. Zato agapornisov praviloma ne nastanjujemo skupaj z drugimi vrstami ptic v isti kletki ali manjši voljeri, previdnost pa je potrebna tudi v bližini psov in mačk.
Barvne mutacije
V ujetništvu se je pri agapornisih, predvsem pri breskovnoličnem, razvila izjemno bogata paleta barvnih mutacij - od lutino in rumenih do turkizne, vijolične, cimetne, opalinaste in pisane (pied) različice. Po podatkih Wikipedije in specializiranih rejskih društev, kot je African Love Bird Society, ima breskovnolični agapornis najširši nabor barvnih mutacij med vsemi devetimi vrstami rodu, kar je posledica desetletij namenske selektivne vzreje.
Določanje spola
Spola pri najpogosteje gojenih vrstah - breskovnoličnem, Fischerjevem in maskirnem agapornisu - na oko skoraj ni mogoče ločiti, saj imata samec in samica enako obarvano perje (t. i. monomorfizem). Zanesljivo določanje spola zahteva DNK-test iz peresa ali krvi oziroma endoskopski pregled pri veterinarju; teža in oblika glave lahko dasta namig, nista pa zanesljiv pokazatelj.
Komu je primeren
Agapornis je zaradi majhnosti primeren tudi za manjše stanovanje, a ni ptica za začetnike ali za gospodinjstva z majhnimi otroki - kljub drobnemu kljunu lahko boleče vgrizne, poleg tega pa zahteva veliko dnevne pozornosti ali skrbno vodeno družbo druge ptice. Najbolj ustreza izkušenim ali zavzetim lastnikom, ki so pripravljeni vsak dan nameniti čas druženju, ne načrtujejo druge ptičje vrste v isti kletki in sprejemajo, da gre za glasno, radovedno in včasih trmasto žival z močnim značajem. Ker gre za dolgoživo ptico, ki lahko spremlja lastnika 15 let in več, se splača že na začetku poiskati veterinarja z izkušnjami s pticami in z njim uskladiti reden letni pregled.
Značaj in temperament
radovedna, samozavestna, glasna, teritorialna, navezana
Komu je namenjena
izkušene lastnike ptic, ne za majhne otroke
Bivanje in prostor
manjša kletka/voljera v stanovanju, dnevno gibanje zunaj kletke
Nega
dnevna pozornost ali združljiv partner, igrače za glodanje, DNK-test za spol
Prednosti in slabosti
Prednosti vrste
majhna in primerna tudi za manjše stanovanje, izjemno barvna zaradi bogatih mutacij pri breskovnoličnem agapornisu, sposobna razviti močno navezanost na skrbnika tudi kot samostojna ptica
Na kaj biti pozoren
lahko je izrazito agresivna do drugih ptic v isti kletki ali voljeri, ni primerna za družine z majhnimi otroki zaradi bolečega ugriza, kot samostojna ptica zahteva veliko dnevne pozornosti
Posebne opombe
V mešani voljeri lahko agapornis, kljub drobni postavi, hudo poškoduje ali celo ubije manjšo ali drugačno vrsto ptice - zato ga nikoli ne nastanjujte skupaj z drugimi vrstami v isti kletki.
